Jedro

Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah družinskih članov. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč združil zadeve, ki se pred tem organom vodijo pod št. Bpp 88/2014, Bpp 103/2014, Bpp 339/2014, Bpp 340/2014, Bpp 341/2014 in Bpp 343/2014, zadeva pa se naprej vodi pod št. Bpp 88/2014 (I. točka izreka). Z II. točko izreka je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje v zadevah, ki se vodijo pod št. I U 443/2014 in I U 679/2014, zavrnil ter v III. točki izreka odločil, da prosilec šest mesecev od prejema te odločbe ne more zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da gre v vseh primerih, v katerih tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za enako dejansko stanje in isto pravno podlago. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu s 130. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) vse zadeve združil v en postopek. V nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč pojasnjuje, da prosilčeva prošnja v zvezi z zadevo št. I U 443/2014 ni bila oddana na za to predpisanem obrazcu, zato je bil tožnik pozvan k dopolnitvi svoje vloge. To je dopolnil s prošnjo na predpisanem obrazcu dne 30. 4. 2014. Glede ostalih prošenj organ ugotavlja, da jim obrazec ni bil priložen, vendar je mogoče na podlagi podatkov iz že predloženega obrazca razbrati podatke, potrebne za odločanje v predmetni zadevi. Organ za brezplačno pravno pomoč je na podlagi prvega odstavka 33. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) po uradni dolžnosti pridobil potrebne podatke o lastništvu nepremičnin ter ugotovil, da je tožnik solastnik nepremičnin s parc. št. 18 k.o. ... do 6/12-tin, parc. št. 387/2 in 387/1 obe k.o. ... do 6/12-tin ter do 1/2 solastnik parc. št. 401/1 k.o. ... Na podlagi izpisa iz poslovnega registra Agencije RS za javno pravne evidence in storitve je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da je tožnik v celoti lastnik družbe A. d.o.o., v družbi B. d.o.o. pa ima 25 % lastniški delež.

Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da je tožnik zamolčal, da ima v lasti nepremično premoženje in poslovne deleže v gospodarskih družbah, to pa šteje za navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju. Ker je tožnik zamolčal rerevantne podatke, je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z 20. členom ZBPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnik pa nadaljnjih 6 mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Iz tožnikove laične tožbe izhaja, da se s takšno odločitvijo ne strinja in meni, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči. V nadaljevanju navaja okoliščine v zvezi z zadevami, za katere prosi za brezplačno pravno pomoč. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Kot izhaja iz predmetnega spisa, je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vloženi na predpisanem obrazcu, v rubriki podatki o premoženjskem stanju, v točki 4 na vprašanje, ali je lastnik oziroma solastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, obkrožil ne. Organ za brezplačno pravno pomoč je z namenom ugotovitve tožnikovega premoženjskega stanja opravil uradne poizvedbe v poslovnem registru Agencije RS za javnopravne evidence in storitve in ugotovil, da je tožnik v celoti lastnik družbe A. d.o.o., v družbi B. d.o.o. pa ima 25 % poslovni delež. Navedena dejstva tožnik priznava, vendar pa navaja, da družbi nista poslovali in nista delujoči. Kot izhaja iz prvega odstavka 20. člena ZBPP, se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi prosilčeve pisne izjave o premoženjskem stanju, to pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker tožnik ni navedel, da je lastnik zgoraj navedenih gospodarskih družb, ampak je – nasprotno – izjavil, da nima kapitalskih naložb, je s tem navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je organ za brezplačno pravno pomoč njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil. Po tem določilu prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Ob tem sodišče dodaja, da tožnik v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči sicer ni navedel, katerih nepremičnin (so)lastnik je, vendar je pri vprašanju ali ste lastnik oziroma solastnik drugega stanovanja ali hiše zapisal solastništvo, nato nečitljivo, nato nedoločene vrednosti (obkrožil ni ničesar), pri vprašanju glede kmetijskega in gozdnega zemljišča pa je sicer obkrožil ne, zraven pa zapisal majhna vrednost. Njegova vloga je torej v tem delu nepopolna in nejasna, vendar po presoji sodišča ne pomeni zamolčanja podatkov. To pa na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva, saj je tožnik zamolčal podatke glede poslovnih deležev v gospodarskih družbah.

Na pravilnost odločitve tudi tožbene navedbe ne vplivajo. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah družinskih članov. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči. Izpodbijani akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).