Jedro

V izpodbijanem sklepu je navedeno, da bodo v zapuščinskem postopku po zapustnikovi pokojni ženi lahko sporna tudi vprašanja, od katerih je odvisen krog dedičev in njihovi dedni deleži. Ti razlogi utemeljujejo smotrnost odločitve, da zapuščinsko sodišče tega predhodnega vprašanja ne bo reševalo sámo.

Dvomov v odgovor na predhodno vprašanje, kdo so dediči po pok. C. B., sicer ne sme biti, a po drugi strani tudi ni treba, da bi bili ti dediči ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v luči varovanja ustavne pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja redno preverjati, ali so v postopku po pok. C. B. dediči že (nesporno) ugotovljeni - ne glede na to, da sklep o dedovanju še ni izdan, in ne glede na to, da ni znan obseg zapuščine. Takoj ko bo ugotovilo, da je predhodno vprašanje v matičnem postopku že rešeno (to je, da so dediči po pok. C. B. znani), bo moralo zapuščinski postopek po pok. B. B. nadaljevati.

Pritožnice tudi pravnomočen sklep o dedovanju po pok. C. B. ne bo vezal, saj nima položaja stranke v tistem postopku (220. člen ZD), in bo svoje zahtevke po potrebi lahko uveljavljala tudi v pravdi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. A. A. krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek po pok. B. B. do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pok. C. B., ki se vodi pred istim sodiščem. Ta je namreč njegova dedinja in je še pred zaključkom zapuščinskega postopka po njem umrla.

2. Zoper sklep o prekinitvi postopka se pritožuje zapustnikova hči A. A. kot nujna dedinja. Opozarja, da se bo v primeru pravnomočno zaključenega postopka po pokojnikovi vdovi C. B. vse njeno premoženje, čeprav je to skupno premoženje s pokojnim B. B., razdelilo oporočnim deležem in ga pritožnica ne bo morala zahtevati v zapuščinskem postopku po pok. B. B., zato bo prikrajšana za nujni delež. Navaja, da je bila na narok v postopku po pok. C. B. vabljena kot tretja oseba - upnica in tam ni mogla postaviti zahtevka na izločitev očetovega deleža iz skupnega premoženja s pokojno, niti je sodišče ne more napotiti na pravdo.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor domnevnim dedičem po pok. C. B., ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 1. točki prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v zapuščinskem postopku uporablja skladno s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo sámo reševalo predhodnega vprašanja. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, zakaj se je odločilo, da ne bo sámo reševalo predhodnega vprašanja, to je ugotavljalo, kdo so dediči po zapustnikovi vdovi, pok. C. B. Navedlo je, da C. B. ni zapustila potomcev in je s svojim premoženjem razpolagala z oporokami ter tudi za časa življenja. Sodišče bi tako moralo v okviru predhodnega vprašanja presojati tudi veljavnost oporok in iz njih izvirajoče zahtevke ter morebitne zahtevke vezane na obseg zapuščine. Zato je zapuščinski postopek po pok. B. B. prekinilo do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pok. C. B., ko bodo nesporno znani njeni dediči, njihovi dedni deleži in tudi obseg zapuščine. Dediči, ki bodo proglašeni po njej, bodo namreč glede njenega deleža prišli v poštev kot dediči po pok. B. B. (134. člen ZD).

6. Sodišče mora pri odločanju, ali bo predhodno vprašanje reševalo sámo ali bo postopek do pravnomočne rešitve tega vprašanja na matičnem področju prekinilo, upoštevati načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka kot tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.1 Izpodbijani sklep navaja, da bodo v zapuščinskem postopku po zapustnikovi pokojni ženi lahko sporna tudi vprašanja, od katerih je odvisen krog dedičev in njihovi dedni deleži. Ti razlogi utemeljujejo smotrnost odločitve, da prvostopenjsko sodišče predhodnega vprašanja ne bo reševalo sámo v postopku po pok. B. B. Poleg tega pok. C. B. v zapuščinskem postopku po pok. B. B. ni imela pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP).

7. Pritožba zaključka, da je treba dediče po pok. C. B. ugotoviti v drugem postopku, pravzaprav ne izpodbija. Smiselno nasprotuje samo določenemu trenutku, do kdaj naj bo zapuščinski postopek po pok. B. B. prekinjen. Pritožbeno sodišče zato na tem mestu opozarja, da dvomov v odgovor na predhodno vprašanje, kdo so dediči po pok. C. B., sicer ne sme biti, a po drugi strani tudi ni treba, da bi bili ti dediči ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v luči varovanja ustavne pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja redno preverjati, ali so v postopku po pok. C. B. dediči že (nesporno) ugotovljeni - ne glede na to, da sklep o dedovanju še ni izdan, in ne glede na to, da ni znan obseg zapuščine.2 Takoj ko bo ugotovilo, da je predhodno vprašanje v matičnem postopku že rešeno (to je, da so dediči po pok. C. B. znani), bo moralo zapuščinski postopek po pok. B. B. nadaljevati.3 Višje sodišče v zvezi s tem še dodaja, da pritožnice tudi pravnomočen sklep o dedovanju po pok. C. B. ne bo vezal, saj nima položaja stranke v tistem postopku (220. člen ZD), in bo svoje zahtevke po potrebi lahko uveljavljala tudi v drugih postopkih.

8. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere v povezavi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (I. točka izreka).

9. V zapuščinskem postopku vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 174. člena ZD). Zato je pritožbeno sodišče o priglašenih stroških pritožbe odločilo tako, kot izhaja iz II. točke izreka.

1 VSL Sklep II Cp 1462/2019, VSL Sklep II Cp 1391/2022, VSL Sklep I Cp 276/2019. 2 Prim. VSL Sklep II Cp 1391/2022, VSK Sklep I Cp 620/2018. 3 Po drugem odstavku 208. člena ZPP se postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.