Jedro

Ker je bila ureditev pravice do plačila poslovne uspešnosti na podlagi KPGT prepuščena avtonomni ureditvi (kolektivnemu dogovoru oziroma kriterijem, ki jih določi delodajalec), je toženka v PKP kot pogoj za plačilo poslovne uspešnosti zakonito predpisala tudi obstoj delovnega razmerja na dan, ko delodajalec sprejme odločitev o izplačilu plače iz uspešnosti poslovanja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre za objektiven kriterij, ki velja enako za vse delavce, za katere velja PKP. Ker je bil kriterij obstoja delovnega razmerja predpisan v PKP in je bil torej tožniku znan, v pritožbi zmotno utemeljuje posredno diskriminacijo s tem, da bi moralo biti določeno, do kdaj mora toženka odločiti o delitvi dobička, čemur bi tožnik lahko prilagodil datum upokojitve (oziroma trajanja delovnega razmerja pri toženki).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka mora v 15 dneh povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 187,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo dela plače iz naslova poslovne uspešnosti v znesku 731,96 EUR z obrestmi od 1. 5. 2024 dalje. Tožniku je naložilo, da toženki povrne 335,99 EUR stroškov postopka.

2.Tožnik se pritožuje zoper sodbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da v toženkini kolektivni pogodbi predpisani pogoj o obstoju delovnega razmerja pri njej na dan, ko je odločila o delitvi dobička za leto 2023, omogoča posredno diskriminacijo, ki jo 6. člen ZDR‑1 prepoveduje. Tožnik je preostale pogoje za plačilo poslovne uspešnosti izpolnjeval. V letu 2023 je bil vseskozi na delu, s čimer je konstruktivno prispeval k ustvarjanju dobička. Upokojil se je na prigovarjanje toženke. Določeno bi moralo biti, do kdaj mora toženka odločiti o delitvi dobička, čemur bi tožnik lahko prilagodil datum upokojitve. Od konca januarja 2024 do 21. 4. 2024 je imela toženka dovolj časa, da je odločitev o delitvi dobička za leto 2023 premaknila na čas po tožnikovem odhodu. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predmet spora je plačilo poslovne uspešnosti za leto 2023. Pravno podlago za odločitev predstavljajo naslednja pravila. Sestavni del plače je plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi (drugi odstavek 126. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1). Na podlagi Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Ur. l. RS, št. 56/2018 s spremembami; KPGT) je plačilo za poslovno uspešnost sestavni del plače, če je dogovorjeno s kolektivno pogodbo ožje ravni ali s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi, delavcu pa pripada skladno s kriteriji in merili, ki jih določi delodajalec (prvi in tretji odstavek 62. člena). V skladu z 19. členom toženkine Kolektivne pogodbe o plačah in drugih prejemkih delavcev z dne 30. 12. 2019 (PKP) se v primeru, če je za posamezno poslovno leto dosežen čisti dobiček pred obračunom dela plače iz uspešnosti poslovanja v znesku nad 4 MIO EUR, znesek nad doseženim čistim dobičkom 4 MIO EUR izplača delavcem kot del plače iz uspešnosti poslovanja. Glede določitve upravičencev PKP določa, da se izplačilo dela plače iz uspešnosti poslovanja izvede delavcem, ki kumulativno izpolnjujejo naslednje pogoje: na dan sprejema odločitve o plačilu plače iz uspešnosti poslovanja so zaposleni v družbi; v letu, v katerem je bil ustvarjen dobiček, so bili v družbi v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi in so v tem letu dejansko delali ali prejemali nadomestilo v breme delodajalca; niso člani uprave družbe.

6.Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bilo 26. 4. 2024 na seji nadzornega sveta potrjeno in sprejeto letno poročilo toženke za poslovno leto 2023. Istega dne je toženka izdala obvestilo, da bo del plače iz naslova uspešnosti poslovanja zaposlenim izplačala dne 30. 4. 2024. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožniku delovno razmerje pri toženki prenehalo 21. 4. 2024, je zaključilo, da ni izpolnjeval predpisanega pogoja iz PKP, saj na dan toženkinega sprejema odločitve o plačilu plače iz uspešnosti poslovanja (26. 4. 2024) ni bil več zaposlen pri njej. Tožbeni zahtevek je zato zavrnilo. Pritožbeno sodišče soglaša s takšno pravno presojo.

7.Pritožba navaja, da pogojevanje plačila poslovne uspešnosti z obstojem delovnega razmerja pri toženki na dan, ko je odločila o delitvi dobička za leto 2023, pomeni posredno diskriminacijo tožnika. V skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDR-1 posredna diskriminacija zaradi osebne okoliščine obstaja takrat, kadar je oseba z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah in pogojih v manj ugodnem položaju kot druge osebe, razen če ta predpis, merilo ali prakso objektivno upravičuje zakoniti cilj in če so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.

8.Enaka obravnava delavcev je predpisana tako glede na osebne okoliščine, ki jih zakon našteva taksativno (na te se pritožba ne sklicuje), kot tudi glede na druge osebne okoliščine (prvi odstavek 6. člena ZDR-1). Za obe kategoriji velja skupna opredelitev pojma, in sicer je osebna okoliščina tista, ki neločljivo pripada osebi, je bodisi prirojena ali pridobljena in taka, da se ji oseba ne more (zlahka) odreči ali jo spremeniti, oziroma bistveno soustvarja posameznikovo identiteto.1 V pritožbi izpostavljeno dejstvo, da je tožnikova upokojitev razlog za to, da na dan sprejema odločitve toženke o plačilu plače iz uspešnosti poslovanja ni bil več zaposlen pri njej, ne pomeni osebne okoliščine v smislu 6. člena ZDR-1. Upokojitev je predstavljala prostovoljno odločitev tožnika, da iz enega pravnega statusa, ki mu je zagotavljal prejemke (delovno razmerje), preide v drug pravni status, ki mu prav tako zagotavlja prejemke. Pritožbena navedba, da se je z dnem 21. 4. 2024 upokojil na prigovarjanje toženke, pomeni nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tožnik je z upokojitvijo uveljavil zakonsko zagotovljeno pravico, kar ne predstavlja osebne okoliščine v smislu 6. člena ZDR-1. Ravno tako ne predstavlja takšne okoliščine posledica tožnikove upokojitve - v tem primeru dejstvo, da na dan sprejema odločitve toženke o plačilu plače iz uspešnosti poslovanja ni bil več zaposlen pri njej.

9.Ker je bila ureditev pravice do plačila poslovne uspešnosti na podlagi KPGT prepuščena avtonomni ureditvi (kolektivnemu dogovoru oziroma kriterijem, ki jih določi delodajalec), je toženka v PKP kot pogoj za plačilo poslovne uspešnosti zakonito predpisala tudi obstoj delovnega razmerja na dan, ko delodajalec sprejme odločitev o izplačilu plače iz uspešnosti poslovanja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre za objektiven kriterij, ki velja enako za vse delavce, za katere velja PKP.2 Ker je bil kriterij obstoja delovnega razmerja predpisan v PKP in je bil torej tožniku znan, v pritožbi zmotno utemeljuje posredno diskriminacijo s tem, da bi moralo biti določeno, do kdaj mora toženka odločiti o delitvi dobička, čemur bi tožnik lahko prilagodil datum upokojitve (oziroma trajanja delovnega razmerja pri toženki).

10.Stranki sta zaradi nameravane upokojitve tožnika sklenili 18. 1. 2024 sporazum o prenehanju delovnega razmerja z dnem 21. 4. 2024.3 Zatrjevanje, da je toženka imela od konca januarja 2024 do 21. 4. 2024 dovolj časa, da je odločitev o delitvi dobička za leto 2023 premaknila na čas po tožnikovem odhodu, pomeni zgolj pritožbeno ugibanje. To nenazadnje potrjuje pritožnik sam, saj obenem pojasnjuje, da toženki ne očita dejanskega preračunavanja, kdaj bo odločila o delitvi dobička. Hipotetično pritožbeno razmišljanje, da bi toženka o delitvi dobička za leto 2023 lahko odločila npr. šele v letu 2025 in tako prikrajšala za poslovno uspešnost še več morebitnih delavcev, katerim bi v tem času prenehalo delovno razmerje pri njej, prav tako ne predstavlja pravno odločilne okoliščine, s katero bi bilo mogoče utemeljiti posredno diskriminacijo tožnika.

11.Na drugačno presojo spora ne vpliva pritožbena navedba, da je tožnik izpolnjeval preostale pogoje, ki so bili določeni v PKP za plačilo poslovne uspešnosti, zlasti najbolj poglavitnega, tj. da je bil v 2023 vseskozi na delu, s čimer je konstruktivno prispeval k ustvarjanju dobička v tem letu. Za zavrnitev tožbenega zahtevka namreč zadostuje, da ni izpolnjeval že enega od kumulativno predpisanih pogojev. Tudi sicer je Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 9/2024 poudarilo, da je plačilo za poslovno uspešnost vezano na uspešnost poslovanja družbe kot celote; običajno se presoja po doseganju v planskih aktih družbe načrtovanih ciljev in je odvisna od številnih drugih dejavnikov (tržne razmere, poslovne odločitve ...), ne le od kvalitete ali obsega opravljenega dela delavcev. Pritožnik zato ne more utemeljiti posredne diskriminacije (poleg že zgoraj navedenih razlogov) niti z zatrjevanjem, da je bil zaradi upokojitve le nekaj dni pred toženkino odločitvijo o delitvi dobička v slabšem položaju kot tisti, ki so z delovnim razmerjem v letu 2024 nadaljevali, pri čemer je tako kot oni tudi tožnik približno enako prispeval k ustvarjanju dobička v letu 2023.

12.S pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je zato zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam stroške pritožbe, toženki pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP). Upoštevaje Odvetniško tarifo (OT) ji pripada 250 točk za sestavo vloge (tar. št. 16/4 OT) in 5 točk za materialne stroške, kar glede na vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) in 22 % DDV znaša skupaj 187,00 EUR. V primeru zamude s plačilom ji tožnik dolguje tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, dalje do plačila.

-------------------------------

1Zakon o delovnih razmerjih : (ZDR-1) : s komentarjem / avtorji Sara Bagari ... [et. al.], 3. posodobljena in dopolnjena izd., 1. natis. - Ljubljana : Lexpera, GV Založba, 2024, str. 58.

2Tudi pri obravnavanju podobnih institutov (npr. božičnica) v sodni praksi ni bil opredeljen za diskriminatornega pogoj, ki priznanje pravice veže na obstoj delovnega razmerja v trenutku, ko se sprejme odločitev o priznanju pravice (VIII Ips 117/2010, Pdp 325/2017, Pdp 3/2023).

3Tožnik je 3. 11. 2023 podal toženki pisni predlog prenehanja delovnega razmerja zaradi upokojitve.