Jedro

V zemljiški knjigi se lahko vpisi pravic opravijo le, če so utemeljeni s predloženimi listinami, ki izkazujejo pravni naslov za pridobitev ali prenehanje pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da glasi: "Ugovoru se ugodi, sklep zemljiškoknjižne referentke Dn 871/98 z dne 25.1.1999 se razveljavi in se pri vl. št. 1721 k.o. Ravno zavrne vknjižba služnostne pravice voženj v korist D.C., stan. P...., kot lastnice parc. št. 2650 - travnik, ki je pripisana k vl. št. 1711 k.o. Ravno, da obstaja služnostna pravica voženj preko parc. št. 2651 k.o. Ravno." Odreja se izbris zaznambe vložene pritožbe in ugovora ter izbris vpisa, na katerega se je pritožba nanašala.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke A.B. proti sklepu zemljiškoknjižne referentke opr. št. Dn 871/98 z dne 25.1.1999 ter odločilo, da navedeni sklep ostane v veljavi.

Proti sklepu se je nasprotna udeleženka pritožila, uveljavlja pa vse možne pritožbene razloge po določbi 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Temelj za vknjižbo služnostne pravice sta po stališču pritožbe kupni pogodbi z dne 14.2.1991 in 20.5.1955. Po tej pogodbi pa je bila ustanovljena služnost po obstoječi poti preko parcele 2651 za potrebe parcele, katere lastnica je predlagateljica, to je 2649 vinograd, z omejitvijo za vožnje kolja, gnoja in vode. Takšno služnostno pravico je imel lastniški prednik predlagateljice in kaj več pravic tudi ni mogel prenašati na drugega, saj se v kupni pogodbi, na podlagi katere predlaga vknjižbo predlagateljica, izrecno navaja, da izvira ta služnost iz pogodbe z dne 20.5.1955. Zato bi se mogla in smela vknjižiti le služnostna pravica v tistem obsegu, v kakršnem je pogodbeno dogovorjena. Zato ima kot lastnica služečega zemljišča pritožiteljica interes, da se vknjiži služnostna pravica v skladu s citirano pogodbo, ker si predlagateljica lasti in skuša prilaščati služnost z razširjanjem za potrebe gradnje na svoji parceli, za kar pa pogodbeno izgovorjena služnost ne daje te pravice.

Pritožba je utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je v obravnavani zadevi podlaga za dovoljeni vpis kupna pogodba med pravnimi predniki predlagateljice in nasprotne udeleženke z dne 18.1.1956, kjer je v 1. točki ugotovljen obstoj služnostne pravice in dovoljenje za njeno knjižbo - intabulacijska klavzula, ter da glede na to ni nobene ovire za vpis služnostne pravice. Sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da se pritožnica v pritožbi utemeljeno sklicuje na kršitev materialnopravnih določb Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK). Po 86. členu ZZK sodišče dovoli vpis le, če so izpolnjene zakonsko določene predpostavke, med katerimi je tudi po določbi 4. točke 1. odstavka tega člena določeno, da mora utemeljenost zahtevka za vpis izhajati iz vsebine listine. To pomeni, da se v zemljiški knjigi lahko vpisi pravic opravijo le, če so utemeljeni s predloženimi listinami, ki izkazujejo pravni naslov za pridobitev ali prenehanje pravice. Iz zemljiškoknjižnega predloga izhaja, da je predlagateljica pri vložku 1721 k.o. Ravno, ki je last pritožnice, predlagala vknjižbo služnostne pravice voženj v svojo korist kot lastnice parc. št. 2650 - travnik, ki je pripisana k vl. št. 1711 k.o. Ravno, in sicer da obstaja služnostna pravica voženj preko parc. št. 2651 k.o. Ravno. Kot podlago za vpis je navedla kupno pogodbo z dne 18.1.1956, iz katere je razvidno, da je J.A. kot prodajalec prodal njenemu pravnemu predniku parc. št. 2649 vinograd in parc. št. 2650 travnik, pri tem pa izjavil, da je na sosednji parc. št. 2651 za prodajalca vknjižena služnostna pravica voženj, katera preide s to prodajo na ime kupca. Kot ugotavlja zemljiškoknjižno sodišče v izpodbijanem sklepu in kot je razvidno iz predložene listine (priloga A2), pa je isti prodajalec J.A. prednikom pritožnice prodal parceli 2651 in 2652 s pogodbo z dne 20.5.1955, v 3. točki te pogodbe pa je zapisan dogovor s pravnima prednikoma pritožnice, da sme vsakokratni lastnik parc. št. 2649 vinograda, ki je bila takrat vpisana pri vl. št. 1007 k.o. Ravno, po že obstoječi poti preko parc. št. 2651 za potrebe te parc. št. voziti kolje, gnoj in vodo ter da kupca dovolita prodajalcu vknjižbo te služnostne pravice hkrati s prepisom na kupovalca. To pomeni, da zapis v točki I. kupne pogodbe z dne 18.1.1956 ne more biti podlaga za vpis, kot ga je zahtevala predlagateljica. Ob sestavi te pogodbe prodajalec ni bil več lastnik služečega zemljišča parc. št. 2651 k.o. Ravno. Dogovor o služnostni pravici po tej parceli, ki je vsebovan v kupni pogodbi z dne 20.5.1955, pa se nanaša samo v korist parc. št. 2649 in samo za potrebe vožnje kolja, gnoja in vode. Tudi v kolikor bi bila predložena prava listina kot temelj za vpis stvarne služnosti, pa vsekakor ne vsebuje pravilne označbe gospodujočega zemljišča, niti ni pravilno opisana vsebina služnostne pravice, glede na vsebino dogovora v pogodbi z dne 20.5.1955. Ker iz vsebine listine ne izhaja utemeljenost zahteve za vpis, bi moralo sodišče prve stopnje predlog za vpis zavrniti. Ker je ravnalo drugače in ker je z izpodbijanim sklepom obdržalo v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke, je treba ugoditi pritožbi, prav tako ugovoru in sklep zemljiškoknjižne referentke razveljaviti, predlog za vpis pa zavrniti in hkrati odrediti ustrezne izbrise zaznamb vloženih pritožb in vpisa (3. točke 95. člena ZZK).