Jedro

Ker se obrazec brez izpisa identifikacijske kode ne šteje za vlogo na javni razpis, se toženka ne more uspešno sklicevati na nepravilno postopanje organa z njeno vlogo, torej da odsotnost identifikacijske kode pomeni nepopolnost vloge. Identifikacijska koda v obravnavanem primeru ne pomeni sestavine vloge, kot ugovarja tožnica.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je z izpodbijanim sklepom zavrgla vlogo tožnice za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, namen B. V obrazložitvi je navedla, da je tožnica 30. 11. 2011 ob 15.41 vložila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje, ki so bila razpisana z Javnim razpisom. Pri preizkusu vloge je bilo ugotovljeno, da te ni vložila v obliki, kot to določa Uredba o ukrepih 1. 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 v letih 2011 – 2013 (Uredba PRP) in Javni razpis, zato je na podlagi 30. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) vlogo zavrgla.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil, v obrazložitvi pa se je strinjal s stališčem prvostopnega organa, da vloga ni bila vložena v predpisani obliki in zavrača ugovor tožnice, da bi bil prvostopni organ dolžan šteti, da vloga ni popolna, ker nima predpisane kode in posledično tožnico pozvati k dopolnitvi.

3. Tožnica izpodbija odločitev prvostopnega organa in vztraja pri svojem stališču, da je bila vloga vložena v predpisani obliki. Javni razpis je v točki II. Navodilo vlagateljem za izdelavo vloge v skladu s 117. členom Uredbe PRP določil, da se prijavni obrazec izpolni v elektronski sistem in natisne z izpisom identifikacijske kode, pri čemer se za vlogo šteje natisnjen prijavni obrazec, z izpisom identifikacijske kode skupaj z vsemi sestavnimi deli. Kot je bilo razvidno iz vloge za pridobitev sredstev, je bila ta vložena na z razpisom določenem prijavnem obrazcu, ki je bil objavljen v obliki „Worda“, ki ga je tožnica natisnila in poslala priporočeno po pošti, kot to določa 109.a člen Uredbe PRP. Izpolnila je torej pogoj z Javnim razpisom predpisane oblike, saj je bila vloga vložena na natisnjenem predpisanem obrazcu, s čimer je bila izpolnjena tako predpisana ter zahtevana oblika pisnosti, kot zahteva, da se vloga vloži na natisnjenem obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije. Dejstvo, da tožnica obrazcev v elektronski obliki ni vnesla v elektronski sistem in tako pridobila identifikacijsko kodo in nato tak obrazec natisnila, ne pomeni, da vloga ni bila vložena v predpisani obliki, ker ni vsebovala identifikacijske kode. Dejstvo, da ni vsebovala kode pomeni, da ni vsebovala vseh sestavin, ki so bile določene v skladu s 117. členom Uredbe PRP, iz česar sledi, da je bila sicer vložena v predpisani obliki, ni pa bila popolna. V skladu s prvim odstavkom 117. člena Uredbe PRP se koda šteje za sestavni del vloge. Ker je bila torej nepopolna, bi organ moral ravnati v skladu s 34. členom ZKme-1 oziroma 115. členom Uredbe PRP oziroma ZUP. Ker je bila vloga za pridobitev sredstev, vložena zadnji dan roka, pravočasna, bi moral organ določiti tožnici rok za dopolnitev vloge z identifikacijsko kodo in v tem roku omogočiti vstop v elektronski sistem ali pa ji omogočiti pridobitev kode na drug način. Če to ne bi bilo mogoče, to pomeni, da elektronski sistem organa ni skladen s četrtim odstavkom 34. člena ZKme-1 oziroma petim odstavkom 68. člena ZUP. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Ni sporno med strankama, da je bila obravnavana vloga vložena (poslana priporočeno po pošti) na natisnjenem predpisanem obrazcu, brez identifikacijske kode. Sporno med strankama pa je, ali je zato šteti, da vloga ni bila vložena v predpisani obliki, za kar 30. člen ZKme-1 kot specialni predpis predpisuje zavrženje vloge, ali pa je šteti tako izpolnjeno vlogo, ki drugih formalnih pomanjkljivosti nima (po obliki; ter je pisna), za nepopolno vlogo, kar posledično pomeni, da bi moral organ na podlagi 34. člena ZKme-1 (oziroma 115. člena Uredbe PRP) tožnici dodeliti rok za dopolnitev vloge.

7. Sodišče sledi upravnemu organu, da je v primeru tožničine sporne vloge šteti, da gre za „ne vlogo na javni razpis“, ter za situacijo, ki jo ureja 30. člen ZKme-1. 8. Da zgolj vloga, ki ima tudi predpisano identifikacijsko kodo, pomeni vlogo, ki je vložena v obliki, ki je predpisana s predpisom ali določena v javnem razpisu, izhaja iz 117. člena Uredbe PRP (za vlogo na javni razpis se šteje natisnjeni prijavni obrazec z izpisom identifikacijske kode skupaj z vsemi sestavnimi deli, ki jih določata javni razpis in razpisna dokumentacija, ki jih mora vlagatelj vložiti v skladu s prvim odstavkom 109.a člena te uredbe), enako pa je izhajalo iz IX. poglavja Javnega razpisa – Razpisna dokumentacija in informacija ter II. poglavja Navodila vlagateljem za izdelavo vloge. Ker se obrazec brez izpisa identifikacijske kode ne šteje za vlogo na Javni razpis, se toženka ne more uspešno sklicevati na nepravilno postopanje organa z njeno vlogo, torej da odsotnost identifikacijske kode pomeni nepopolnost vloge. Identifikacijska koda v obravnavanem primeru ne pomeni sestavine vloge, kot ugovarja tožnica.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

10. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.