Jedro

Revizija toženke je prispela na sodišče, ki je izreklo sodbo prve stopnje potem, ko se je toženi stranki iztekel rok za vložitev revizije iz prvega odstavka 367. člena ZPP. Ker je naslovitev nepristojnega Vrhovnega sodišča sestavni del uvoda revizije tožene stranke, ki jo je sestavila odvetnica, vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnice.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo, izdano 4. 1. 2008, delno ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo tožnikovo izključno lastninsko pravico na v izreku prvostopenjske sodbe opredeljeni nepremičnini, pri kateri je po podatkih zemljiške knjige sicer vpisana solastninska pravica pravdnih strank po enakih (polovičnih) deležih; tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, sposobne za vknjižbo ugotovljene pravice tožnika, pa je sodišče prve stopnje zavrnilo. Sodišče druge stopnje je s sodbo, izdano 10. 9. 2008, pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Po izdaji sodbe sodišča druge stopnje, ki jo je pooblaščenka toženke – odvetnica prejela 8. 10. 2008, je slednja naslovila na Vrhovno sodišče vlogo, naslovljeno kot „Predlog za dopustitev revizije“, priporočeno oddano na pošto 7. 11. 2008 (zadnji dan tridesetdnevnega roka); Vrhovno sodišče je to vlogo, ki jo je prejelo 10. 11. 2008, glede na prehodno določbo drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008) štelo za revizijo in jo istega dne (10. 11. 2008) posredovalo sodišču prve stopnje – Okrožnemu sodišču v Kranju (ki jo je prejelo 11. 11. 2008), da postopa z njo kot revizijo v skladu s pravili postopka po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo novele ZPP-D. 3. Izvod revizije je sodišče prve stopnje poslalo tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4. Revizija je prepozna.

5. ZPP-D je začel veljati 1. 10. 2008 (133. člen). Če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal (v obravnavanem primeru se je to zgodilo 4. 1. 2008), se po prehodni določbi drugega odstavka 130. člena ZPP-D postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih – to je po pravilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP), veljavnih pred uveljavitvijo ZPP-D. To pomeni, da z ZPP-D spremenjene ureditve postopka z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom v obravnavanem primeru ni mogoče upoštevati in da je treba napačno naslovljen „predlog za dopustitev revizije“ tožene stranke obravnavati kot revizijo v pomeni določb ZPP.

6. Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Pooblaščenka toženke – odvetnica je prejela sodbo sodišča druge stopnje 8. 10. 2008 (vročilnica, pripeta k list. št. 105 spisa), kar pomeni, da ji je 30-dnevni rok za vložitev revizije potekel z iztekom dneva 7. 11. 2008. Prav tega (zadnjega) dne je pooblaščenka toženke vložila revizijo (napačno naslovljeno kot „Predlog za dopustitev revizije“) priporočeno po pošti (glej pisemsko ovojnico, pripeto k list. št. 112), vendar neposredno na Vrhovno sodišče – in torej ne pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje, in kot ji je to nalagala določba 373. člena ZPP. Revizija toženke je prispela na sodišče, ki je izreklo sodbo prve stopnje (torej pristojno sodišče), 11. 11. 2008 (list. št. 109 spisa) – to je po 7. 11. 2008, ko se je toženi stranki iztekel rok za vložitev revizije iz prvega odstavka 367. člena ZPP. Zato bi se lahko štelo, da je bila revizija pravočasno vložena le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnice (sedmi odstavek 112. člena ZPP). Vendar je naslovitev nepristojnega Vrhovnega sodišča sestavni del uvoda revizije tožene stranke (napačno naslovljene kot predlog za dopustitev revizije), ki jo je sestavila odvetnica in zato vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnice.

7. Ker se po obrazloženem izkaže, da je revizija tožene stranke prepozna, jo je bilo treba kot tako na podlagi določbe 377. člena ZPP zavreči.