Jedro

V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da je dolžan izprazniti hišniško stanovanje št. 1 v večstanovanjski hiši S, M, v izmeri 47,17 m², ter ga prostega oseb in stvari izročiti tožeči stranki v roku 60 dni (prvi odstavek izreka). Tožencu je nadalje naložilo še povrnitev pravdnih stroškov tožnika v višini 880,57 EUR v roku 15 dni skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (drugi odstavek izreka). S hkrati izdanim sklepom je prvostopno sodišče v presežku, ko tožnik uveljavlja izpraznitev hišniškega stanovanja št. 1 v večstanovanjski hiši S, M, v izmeri 47,17 m² že v roku enega meseca, tožbeni zahtevek zavrnilo.

Zoper prvostopno sodbo je bila vložena pravočasna laična pritožba, naslovljena kot „ugovor na sodbo“, pod katero je naveden toženec. Pritožba prvostopnemu sodišču očita zagrešitev pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Neresnična naj bi bila izpovedba direktorja tožeče stranke, da je bila pogodba o medsebojnih razmerjih veljavna že ..., saj le-ta po prepričanju pritožnika še v času pritožbe ni bila veljavna, s čimer pritožnik smiselno uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja še več delov izpovedbe direktorja tožnika, ki po mnenju toženca ne držijo. V okviru pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka toženec izpostavlja posamezne pomanjkljivosti zapisnika o glavni obravnavi z dne .... Navaja, da je bil zaslišan samo zakoniti zastopnik tožnika, do navedb tožnika se toženec ni mogel opredeliti ali jih zanikati, sodišče prve stopnje pa tudi ni ugodilo toženčevemu predlogu po zaslišanju S.B. ter I.D. Sicer pa naj bi imela zoper toženca vložena tožba številne pomanjkljivosti, saj ob vložitvi zahtevka upravitelj ni imel pooblastila etažnih lastnikov, tožba pa naj bi bila zaradi vseh nejasnosti med tožencem in tožnikom napisana nerazumljivo. Ugovarja zastaranje izdanih računov v skladu s 355. členom Obligacijskega zakonika – OZ. Graja tudi prvostopno odločitev o pravdnih stroških. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Tožnik na pritožbo toženca ni odgovoril. Pritožba ni popolna.

V skladu s prvim odstavkom 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/08 z dne 9.5.2008) je bil v obravnavani zadevi uporabljen ZPP, ki vključuje novelo ZPP-D. Sodišče druge stopnje je pred vsebinskim obravnavanjem toženčeve pritožbe ugotovilo, da le-ta vsebuje zgolj navedbo pritožnika, ne pa tudi njegovega lastnoročnega podpisa. V skladu s 335. členom ZPP mora pritožba obsegati 1. navedbo sodbe, zoper katero se vlaga; 2. izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu; 3. pritožbene razloge; 4. podpis pritožnika. Po tretjem odstavku 343. člena ZPP je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, torej če v njej ni navedena sodba, zoper katero se vlaga, ter če ni podpisana s strani pritožnika. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP), zato bi lahko tako nepopolno pritožbo brez naroka s sklepom zavrgel že predsednik senata sodišča prve stopnje (prvi odstavek 343. člena ZPP), še preden jo je vročil tožniku v odgovor (prvi odstavek 344. člena ZPP). Ker pa je sodišče prve stopnje tako nepopolnost pritožbe spregledalo, jo je moralo v skladu s 352. členom ZPP še pred njenim vsebinskim obravnavanjem zavreči sodišče druge stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih toženec ni priglasil (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 163. člena) istega zakona).