Jedro

Pri razvrščanju blaga v tarifne številke KN je treba kot odločilno merilo upoštevati značilnosti in objektivne lastnosti blaga, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami oddelka ali poglavja. Pri tem je treba upoštevati tudi opombe, ki so pred poglavji skupne carinske tarife, kot tudi pojasnjevalne opombe KN, ki jih je sestavila Komisija, in pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema, ki jih je sestavila Svetovna carinska organizacija, ki sicer niso pravno zavezujoče, vendar pomembno prispevajo k razlagi pomena različnih tarifnih številk.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo drugo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo Carinskega urada Koper, št. DT 4242-646/2008-2 z dne 9. 6. 2008. S to je carinski organ (v 1. točki izreka) 67.103 setov šivalnih strojev za gospodinjstvo Lervia KH 4000, sproščenih v prost promet po carinski deklaraciji, št. K-708 z dne 10. 1. 2007, s katero so bili deklarirani v tarifno številko Kombinirane nomenklature (v nadaljevanju KN) 8452 10 90 00 s carinsko stopnjo 3,7 %, razvrstil v tarifno številko 8452 10 19 00 s carinsko stopnjo 9,7 %, in (v 2. točki izreka) revidentu kot deklarantu odmeril 122.929,65 EUR dodatne carine in 6.683,33 EUR obresti. Ministrstvo za finance je revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnilo kot neutemeljeno z odločbo, št. DT-498-1-281/2008-4 z dne 17. 2. 2010. 2. Prvostopenjsko sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom carinskih organov in se nanje tudi sklicevalo (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), tožbene ugovore pa je zavrnilo kot neutemeljene. Obravnavani šivalni stroji niso bili pravilno deklarirani v tarifno številko 8452 10 90 00, saj se v to številko uvrščajo šivalni stroji, ki niso „lock-stitch“, obravnavani šivalni stroji pa to so. Sklicuje se na določbe Carinskega zakonika Skupnosti (78. in 220. člen), Izvedbene uredbe Komisije (199. člen) in Pojasnjevalne opombe KN Evropskih skupnosti v zvezi s tarifnima številkama 8452 10 11 in 8452 10 19 (v nadaljevanju pojasnjevalne opombe Komisije).

3. Zoper prvostopenjsko sodbo je revident vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov po prvem odstavku 85. člena ZUS-1. Meni, da je bilo materialno pravo kršeno, ker se glede na pojasnjevalne opombe Komisije v tarifno številko 8452 10 19 uvrščajo samo šivalni stroji, ki delujejo z dvema nitma, zadevni šivalni stroji pa lahko vežejo z več kot dvema nitma. V pojasnjevalni opombi Komisije je navedeno tudi, da se v navedeno tarifno številko uvrščajo samo šivalni stroji, ki zmorejo tri vrste šivov (ravni šiv, cik-cak šiv, okrasni šiv), zadevni šivani stroji pa zmorejo 16 osnovnih načinov šivanja. Gre torej za bolj zmogljive šivalne stroje, kot so tisti, ki se uvrščajo v tarifno številko 8452 10 19, in je zato pravilna uvrstitev v tarifno številko 8452 10 90, kamor se uvrščajo „drugi“ šivalni stroj. Prvostopenjsko sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, ker ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem, zavrnitve pa ni z ničemer obrazložilo. Obenem pa je, čeprav nima za to potrebnega znanja, ocenilo, da je mnenje nemškega neodvisnega „izvedenca“ z dne 31. 3. 2008 (dopolnitev mnenja z dne 1. 4. 2008), ki ga je predložil revident, neustrezno. Revizijskemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da se prvostopenjska in drugostopenjska carinska odločba odpravita in toženi stranki naloži povrnitev vseh stroškov postopka, oziroma da se prvostopenjska sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. V odgovoru na revizijo tožena vztraja pri svojih razlogih in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Glede na to, da revident v uvodu revizije navaja vrednost spora („pcto. 129.612,98 EUR“) je revizijsko sodišče štelo, da uveljavlja vrednostni razlog za dovolitev revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, v skladu s katero je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Ker je bilo revidentu s prvostopenjsko določbo odmerjeno 122.929,65 EUR carine, je ta pogoj za dovoljenost revizije izpolnjen.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je sporna uvrstitev carinskega blaga v tarifno številko KN. Sporno je, ali so obravnavani šivalni stroji t. i. lock-stitch šivalni stroji v smislu tarifne številke 8452 10 19 00 ali drugi šivalni stroji v smislu tarifne številke 8452 10 90 00. 9. Pri svoji presoji je revizijsko sodišče izhajalo iz dejanska stanja, ugotovljenega v upravnem postopku. Iz zapisnika, št. 0602-6/2008-8 z dne 30. 4. 2008, o naknadnem preverjanju carinskih deklaracij iz obdobja 2006 in 2007, vloženih pri Izpostavi Luka Koper s strani deklaranta, družbe A. A., d. d., za prejemnika blaga, družbo B. B., mbH izhaja, da imajo obravnavani šivalni stroji naslednje lastnosti: so gospodinjski šivalni stroji, imajo lock-stitch mehanizem, kar pomeni, da imajo poleg igle, ki ob šivanju potiska en sukanec skozi tkanino, še vrtljiv čolniček, ki se nahaja pod mestom šivanja in s katerega se pri šivanju odvija drug sukanec tako, da se preplete okrog prvega sukanca; šivajo lahko tudi z dvema iglama hkrati, vendar tudi v tem primeru na opisan lock-stitch način; imajo več programov šivanja (ravni šiv, cik-cak šiv, razni okrasni šivi), ne glede na izbrani program pa šivanje poteka na isti lock-stitch način; teža posameznega šivalnega stroja je 7,7 kg, cena pa 39,00 USD.

10. Pri razvrščanju blaga v tarifne številke KN je treba kot odločilno merilo upoštevati značilnosti in objektivne lastnosti blaga, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami oddelka ali poglavja. Pri tem je treba upoštevati tudi opombe, ki so pred poglavji skupne carinske tarife, kot tudi pojasnjevalne opombe KN, ki jih je sestavila Komisija, in pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema, ki jih je sestavila Svetovna carinska organizacija, ki sicer niso pravno zavezujoče, vendar pomembno prispevajo k razlagi pomena različnih tarifnih številk. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse Sodišča Evropske unije, prej Sodišča Evropskih skupnosti.(1)

11. Tarifna številka 8452 10 KN s poimenovanjem „- Šivalni stroji za gospodinjstva“ je razčlenjena s hierarhično nižjima tarifnima podštevilkama 8452 10 11 00 s poimenovanjem „ šivalni stroji (samo lock-stitch), z glavami, z maso do vključno 16 kg brez motorja oziroma do vključno 17 kg z motorjem; glave šivalnih strojev (samo lock-stitch) z maso do vključno 16 kg brez motorja oziroma do vključno 17 kg z motorjem“ in 8452 10 90 00 s poimenovanjem „ drugi šivalni stroji in druge glave šivalnih strojev“. Številka 8452 10 11 00 se nadalje razčlenjuje na hierarhično nižji številki 8452 10 11 00 s poimenovanjem „šivalni stroji z vrednostjo (brez okvirjev, miz ali pohištva) nad 65 eurov na kos“ in številko 8452 10 19 00 , s poimenovanjem „ drugi“.

12. V obravnavanem primeru so za razlago besedila citiranih tarifnih številk pomembne tudi Pojasnjevalne opombe Kombinirane nomenklature Evropskih skupnosti, 2008/C 133/01 (objavljane v Uradnem listu EU dne 30. 5. 2008), ki v zvezi z omenjenima številkama 8452 10 11 in 8452 10 19 med drugim določajo, da ti „tarifni podštevilki zajemata šivalne stroje in glave šivalnih strojev, ki imajo naslednje značilnosti: (a) morajo biti samo lock-stitch (ravni šiv, cikcakasti šiv, okrasni šiv), kar pomeni, da morajo delovati z dvema nitma, ena je vstavljena v iglo, drugo pa nosi spodnji čolniček […].“

13. Iz vsega navedenega po presoji revizijskega sodišča izhaja, da mora imeti šivalni stroj, ki naj se uvrsti v tarifno številko 8452 10 19 00, lock-stitch mehanizem, se pravi, mehanizem, ki omogoča prepletanje zgornje in spodnje niti, pri čemer je ena vstavljena v iglo, drugo pa nosi spodnji čolniček. Vprašanje, kakšne vzorce šivov je mogoče narediti s tovrstnim načinom šivanja, za uvrstitev v tarifno številko ni odločilnega pomena. V opisu tarifne številke 8452 10 11 00 namreč vzorci šivov niso omenjeni, iz omembe vzorcev šivov v pravno nezavezujoči pojasnjevalni opombi pa ravno tako ne izhaja, da so vzorci šivov bistveni dejavnik za uvrstitev v tarifno številko, saj so omenjeni v oklepaju, obenem pa je poudarek opisa iz te pojasnjevalne opombe v stavku, ki pojasnjuje, da so lock-stitch šivalni stroji tisti, ki delujejo z dvema nitma, tako da je ena vstavljena v iglo, drugo pa nosi spodnji čolniček.

14. Revident med postopkom niti ni ugovarjal ugotovitvam o tehničnih lastnostih obravnavanih šivalnih strojev, med katerimi je ključna ugotovitev, da imajo lock-stitch mehanizem, pač pa je poudarjal določene lastnosti šivalnih strojev, zaradi katerih naj bi jih ne bilo mogoče uvrstiti med zgolj lock-stitch šivalne stroje. Tovrstne navedbe, ki jih revident ponavlja v reviziji, tudi po presoji revizijskega sodišča ne vplivajo na uvrstitev šivalnih strojev v drugačno tarifo. Obstoj dodatne oziroma dvojne igle namreč ne spremeni dejstva, da imajo obravnavni stroji lock-stitch mehanizem, pri čemer je treba upoštevati, da tudi šivanje z dodatno oziroma dvojno iglo poteka z uporabo spodnjega čolnička, torej z uporabo mehanizma lock-stitch. Dejstvo, da šivalni stroji lahko šivajo večje število različnih vzorcev, pa iz že zgoraj pojasnjenih razlogov ne more vplivati na presojo, ali gre za lock-stitch šivalne stroje.

15. Ker v obravnavanem primeru niso sporna pravno odločilna dejstva (ugotovitve o tehničnih karakteristikah šivalnih strojev), ampak je sporno, v katero tarifno številko se stroji z ugotovljenimi značilnostmi uvrščajo (uporaba materialnega prava), po presoji Vrhovnega sodišča postavitev izvedenca za stroje in opremo, ki ga je revident predlagal v postopku pred prvostopenjskim sodiščem, ni bila potrebna oziroma zato ni bilo treba izvesti glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Za postavitev izvedenca tudi ni bilo substanciranega dokaznega predloga, saj revident ni navedel, katera dejanska vprašanja naj bi izvedenec razjasnil. Ne glede na to bi se prvostopenjsko sodišče moralo opredeliti do revidentovega dokaznega predloga oziroma pojasniti, zakaj izvedba glavne obravnave ni potrebna. Ker tega ni storilo, je kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ki nalagajo prvostopenjskemu sodišču, da se do predlaganih dokaznih predlogov opredeli (primerna uporaba 287. člena ZPP) oziroma pojasni, zakaj ni izvedlo glavne obravnave, vendar je navedeno kršitev revizijsko sodišče odpravilo s svojo obrazložitvijo v tej sodbi. V takem primeru glede na prvi odstavek 93. člena ZUS-1 ni pogojev za razveljavitev izpodbijane sodbe.

16. V zvezi z opredeljevanjem prvostopenjskega sodišča do mnenja nemškega „izvedenca“, pri čemer ne gre za izvedenca v smislu določb ZPP, po presoji Vrhovnega sodišča ni jasno, kako naj bi tovrstna opredelitev prvostopenjskega sodišča (ki je v zvezi tem navedlo, da se strinja z oceno tožene stranke), četudi bi šlo za nepravilno opredeljevanje sodišča do strokovnih vprašanj, vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj revident tega ne pojasni.

17. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1 in posledično zavrnilo tudi stroškovni zahtevek revidenta (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

Op. št. (1): Npr. sodbe v zadevi Peacock C-339/98 z dne 19. oktobra 2000, v zadevi DFDS C-396/02 z dne 16. septembra 2004, v zadevi Intermodal Transports C-495/03 z dne 15. septembra 2005, v zadevi Algemene Scheeps Agentuur Dordrecht C-311/04 z dne 12. januarja 2006, v zadevi Olicom C-142/06 z dne 18. julija 2007, v zadevi Van Landeghem C-486/06 z dne 6. decembra 2007 in v zadevi Metherma C-403/07 z dne 27. novembra 2008.