Jedro

Po 189. členu DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Navedena določba sodišču nalaga, da najde ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi zavezanca. Otrokove potrebe so takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti staršev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, če zmožnosti staršev to dopuščajo, pa tudi druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju.

Nasprotni udeleženec je tisti, ki v pretežni meri skrbi za mld. C. C. Gre za prizadevanje, ki nima denarnega ekvivalenta, vendar pa po sodni praksi vpliva na določitev preživnine.

Izrek

I. Pritožbi udeleženca A. A. se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I. in III. izreka spremeni tako, da je udeleženka B. B. dolžna za čas od 1. 9. 2021 do 31. 5. 2022 poleg že dosojene preživnine v znesku 130 EUR mesečno plačati še 35 EUR mesečno.

II. V preostalem delu se pritožba udeleženca A. A. in v celoti pritožba udeleženke B. B. zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je udeleženka B. B. (v nadaljevanju predlagateljica) dolžna od 1. 6. 2021 dalje za preživljanje mladoletnega sina C. C., roj. ... 2011, plačevati mesečno preživnino v znesku 130 EUR do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec, do pravnomočnosti sklepa zapadle in še neplačane zneske preživnine in neplačano razliko med preživnino določeno s sklepom prvostopenjskega sodišča in preživnino v višini 50 EUR, ki je bila med udeležencema dogovorjena z začasnim dogovorom z dne 3. 11. 2021, pa v roku 30 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati je zavrnilo predlog udeleženca A. A. (v nadaljevanju nasprotni udeleženec) za plačilo višjega zneska preživnine in v celoti predlagateljičin predlog za plačilo preživnine.

2. Zoper takšno odločitev sta oba udeleženca vložila pravočasni pritožbi.

3. Predlagateljica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dosojeno preživnino zniža, podredno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče preživnino za mld. C. C. določilo v previsokem znesku, ki ga predlagateljica ne bo zmogla. Sodišče je napačno ocenilo njene pridobitne zmožnosti in tudi pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca, saj ima ta bistveno višje dohodke. Dosojene preživnine ne bo mogla plačevati še zlasti ne ob dejstvu, da mora plačevati preživnino tudi za starejšega sina D. D. v višini 130 EUR in za hčerko E. E. v višini 50 EUR. Napačen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je pričakovati, da se bodo obveznosti predlagateljice glede preživljanja starejših otrok zaradi njunega lastnega deleža k preživljanju zmanjševale. Sama zasluži povprečno 840,00 EUR, nasprotni udeleženec pa 2.000,00 EUR, pri tem pa sam ni izkazal nobene druge preživninske obveznosti. Upoštevaje razmerje med dohodki obeh udeležencev 30% proti 70% bi morala preživnina znašati 120 EUR.

4. Nasprotni udeleženec s pritožbo uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da določi preživnino v višini 160 EUR v obdobju od 1. 9. 2021 do 31. 5. 2022 pa še za 40 EUR več oziroma skupaj 200 EUR. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da gre pri mld. C. C. za približno enake potrebe, kot pri D. D. Posledično je zato prenizko ocenilo C. C. mesečne potrebe. Mld. C. C. ima višje mesečne preživninske potrebe, zato bi moral biti tudi višji mesečni strošek preživljanja. Stroški prehrane so višji, višji pa je tudi strošek oblek in čevljev, ki znašajo več kot 100 EUR. Ocena mesečnih potreb je zmotna in nepravilna tudi zato, ker je sodišče upoštevalo najnižje dejanske stroške, ki jih je navajal nasprotni udeleženec. Sodišče prve stopnje je upoštevalo strošek šolskih potrebščin le ob začetku šolskega leta, kar je zmotno, saj ti stroški nastajajo tudi čez leto. Prenizko je ocenjen tudi strošek za razvedrilo, druženje, šport in prevoze in ostale potrebe. Mesečni stroški preživljanja znašajo najmanj 500 EUR, zato je preživnina določena v znesku 130 EUR prenizka. Sodišče je tudi napačno znižalo predlagateljičino preživninsko obveznost za stroške preživljanja v času stikov, saj takšno zniževanje ni dopustno. Obseg stikov mld. C. C. s predlagateljico je minimalen. Nepravilno sodišče prve stopnje pri določitvi preživnine ni upoštevalo stroškov prevoza iz kraja bivanja nasprotnega udeleženca v Osnovno šolo F. in nazaj. Za takšno ravnanje tudi ni navedlo razlogov, zato odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti. Tako ni mogoče preizkusiti navedbe iz obrazložitve sklepa, da prevoznih stroškov sodišče ni upoštevalo glede na čas vložitve nasprotnega predloga in obdobja šolskega pouka do začetka obiskovanja Osnovne šole v G. Nasprotni predlog je bil namreč vložen 22. 6. 2021 do soglasja staršev o prešolanju mld. C. C. pa je prišlo 28. 3. 2022, kar pomeni, da je C. C. osnovno šolo v F. obiskoval od 1. 9. 2021 do 31. 5. 2022. Za navedeno obdobje devetih mesecev so nasprotnemu udeležencu nastajali prevozni stroški, ker se predlagateljica ni strinjala s prešolanjem v OŠ G. Strošek prevoza je mesečno znašal najmanj 150 EUR (približno 1520 prevoženih kilometrov mesečno) tako, da na predlagateljico odpade najmanj 50 EUR tega stroška na mesec.

5. Udeleženca sta vzajemno odgovorila na pritožbi in predlagala, da ju pritožbeno sodišče zavrne.

6. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo navaja, da nasprotni udeleženec ni podal nobenih konkretnih trditev glede stroškov preživljanja mld. C. C. Prav tako jih ni konkretneje opredelil v pritožbi, zato se do teh navedb niti predlagateljica ne more opredeliti. Sodišče pa pravilno ni upoštevalo stroškov prevoza sina v šolo in nazaj. Soglasja za prešolanje ni dala, ker je želela zaščititi sina, sicer pa nasprotni udeleženec na mesečni ravni ni prevozil 1520 kilometrov, kot je navedel, ampak le 700 kilometrov na mesec. Nasprotni udeleženec pa tudi ni pojasnil, kako je prišel do zneska 150 EUR.

7. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo navaja, da je predlagateljica glede na njene mesečne prihodke in ob upoštevanju, da je lastnica kmetijskih zemljišč, zmožna plačila preživnine za mladoletnega C. C. Poleg tega pa nima več preživninske obveznosti do starejšega sina D. D., ki je postal polnoleten in je zaključil izobraževanje. Navaja, da je njegov mesečni prihodek res višji od predlagateljičinega, vendar je njegova finančna obremenitev večja, ker živi z brezposelno partnerico in njenim šoloobveznim sinom.

8. Pritožba nasprotnega udeleženca je delno utemeljena, pritožba predlagateljice pa ni utemeljena.

9. Udeleženca sta 22. 8. 2022 sklenila sodno poravnavo, da se njun mladoletni sin C. C. zaupa v varstvo in vzgojo očetu - nasprotnemu udeležencu, s predlagateljico - materjo pa se določijo osebni stiki in sicer vsak drugi vikend od sobote od 14.00 ure, kadar mama dela dopoldne, oziroma od 19.00 ure, kadar mama dela popoldne, do nedelje do 19.00 ure, ter en dan med tednom, ki sledi vikendu, ko je C. C. pri očetu, in sicer torek, sreda ali četrtek po predhodnem dogovoru med staršema. Stik med tednom se zaključi najkasneje do 20.30 ure. Hkrati sta se dogovorila, da mld. C. C. božične, novoletne in prvomajske praznike izmenjaje preživlja pri enem od staršev, poletne počitnice pa po predhodnem dogovoru med staršema. Udeleženca pa se nista mogla sporazumeti o višini preživnine, zato jo je določilo sodišče z izpodbijanim sklepom.

10. Po 189. členu Družinskega zakonika (DZ)1 se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Navedena določba sodišču nalaga, da najde ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi zavezanca. Otrokove potrebe so takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti staršev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, če zmožnosti staršev to dopuščajo, pa tudi druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju. Kot je navedlo sodišče prve stopnje v razlogih prvostopenjskega sklepa, stranki v svojih predlogih nista konkretneje opredelili preživninskih potreb mladoletnega C. C. Nasprotni udeleženec jih je zgolj pavšalno ocenil na skupni znesek 500 EUR.

11. Ocena sodišča prve stopnje, da znašajo mesečne potrebe 11-letnega C. C. približno 400 EUR, je ustrezna. Potrebe so ugotovljene korektno in temeljijo na izpovedi nasprotnega udeleženca ter na splošno znanih ocenah življenjskih stroškov otroka določene starosti. Predlagateljica navedene ocene višine stroškov ne prereka opredeljeno ampak zgolj na splošno in v povezavi s svojo možnostjo za njihovo kritje. Tudi nasprotni udeleženec prereka ocenjeno višino povsem pavšalno, ko trdi, da so ocenjeni stroški višji, hkrati pa svoje trditve ne obrazloži. Tako ni mogoče slediti njegovemu očitku, da so stroški prehrane višji od ocenjenih 100 EUR na mesec, prav tako pa tudi ne očitku, da je od navedenega zneska višji tudi strošek oblačil in obutve. Neutemeljeno prereka tudi ugotovitev stroška šolskih potrebščin, češ da je sodišče upoštevalo zgolj tiste, ki so nastali ob začetku šolskega leta, saj je sodišče prve stopnje je priznalo in upoštevalo tisti strošek šolskih potrebščin, ki je nastal C. C. na začetku šolskega leta, upoštevalo pa je tudi mesečni strošek šolske položnice v višini 50 EUR. Tudi ugotovitvi drugih stroškov nasprotni udeleženec ne more uspešno prerekati zgolj z neopredeljenimi trditvami, da so prenizki. Po mnenju pritožbenega sodišča ugotovljeni stroški kot celota ustrezajo stroškom, ki zagotavljajo otrokov uspešen telesni in duševni razvoj (prvi odstavek 190. člena DZ).

12. Sodišče je tudi pravilno upoštevalo, da bo morala predlagateljica v času, ko bo C. C. pri njej na stiku, kriti del njegovih stroškov bivanja, prehrane in higiene, ki jih je ocenilo na znesek 20 EUR mesečno. V skladu z ustaljeno sodno prakso na razporeditev preživninske obveznosti med starša vpliva tudi okoliščina, da otrok del časa preživi s staršem, ki mu ni zaupan v vzgojo in varstvo, na stikih2. Iz povzete sodne poravnave izhaja, da bo mld. C. C. pri materi na stikih preživel približno 5 dni na mesec oziroma 1/6 časa. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da gre za okoliščino, ki ni pravno relevantna za določitev preživnine.

13. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno porazdelilo preživninsko breme za preživljanje mld. C. C. med oba starša. Pri tem je ugotovilo, da je razmerje med predlagateljičinimi dohodki iz naslova zaposlitve in dohodki, ki jih pridobiva nasprotni udeleženec iz naslova zaposlitve ter kmetijske dejavnosti 30% proti 70%. Pritrditi je treba predlagateljici, da bi eksaktno upoštevanje navedenega razmerja pomenilo, da na predlagateljico odpade kritje stroškov v višini 120,00 EUR, vendar je prvostopenjsko sodišče izrecno poudarilo, da je nasprotni udeleženec tisti, ki v pretežni meri skrbi za mld. C. C. Gre za prizadevanje, ki nima denarnega ekvivalenta, vendar pa po sodni praksi vpliva na določitev preživnine. Ugotovljene preživninske potrebe mld. C. C. na eni strani in na drugi strani bistveno večje zmožnosti nasprotnega udeleženca hkrati pa njegova pretežna skrb za mladoletnega otroka izkazujejo, da je preživnina določena v znesku 130 EUR v ravnovesju med pravno odločilnimi dejavniki iz omenjenega 189. člena DZ in jo bo predlagateljica, ki ima mdr. tudi na domači kmetiji možnost pridelave hrane za lastne potrebe, kot je zaslišana izpovedala na zadnjem naroku za glavno obravnavo, nedvomno zmogla.

14. Pri presoji ocene stroškov, ki so potrebni za zadovoljevanje C. C. potreb, pa je treba pritrditi pritožbenemu očitku nasprotnega udeleženca, da prvostopenjsko sodišče ni ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo stroškov C. C. prevoza iz prebivališča pri očetu na G. do Osnovne šole F., ki so nastajali v času od 1. 9. 2021 do 31. 5. 2022, ko se je mld. C. C. prešolal na OŠ v G. Te stroške je predlagatelj opredelil v pripravljalni vlogi z dne 14. 12. 2021, ko je navedel, da opravi dva prevoza C. C. v šolo v F. in nazaj in sicer zjutraj in popoldne, kar pomeni enkrat v obe smeri 38 kilometrov (2 x 19 km3) oziroma v enem dnevu 76 kilometrov, kar naj bi mesečno znašalo 1520 kilometrov. Navedel je, da ima iz tega naslova najmanj 150 EUR dodatnega stroška s preživljanjem mld. C. C. Da so ti stroški nastajali oziroma nastali, ni dvoma, saj ni sporno, da je mld. C. C. v navedenem obdobju obiskoval šolo v F. Nasprotni udeleženec pa ni potrdil oziroma dokazal zatrjevanega obsega voženj. Ko je bil na zadnjem naroku za glavno obravnavo zaslišan, je navedel, da C. C. odpelje zjutraj v šolo, kasneje pa ga pride iskati njegova partnerka, ki mora prevoziti razdaljo v F. in nazaj. To pomeni 57 kilometrov dnevno oziroma mesečno 1140 kilometrov, ne pa 1520 kilometrov, kot je zatrjeval nasprotni udeleženec. Zahtevanega zneska 150 EUR mesečno res ni opredelil, iz njegovega zaslišanja pa izhaja, da gre za strošek goriva. Povprečna poraba povprečnega avtomobila je 7,5 l/100 km, kar pomeni, da je nasprotni udeleženec mesečno porabil približno približno 85 litrov goriva. V spornem obdobju se je cena najpogosteje uporabljenega goriva (neosvinčen motorni bencin 95) gibala med 1,261 EUR in 1,544 EUR, oziroma povprečno 1,4 EUR4, kar pomeni, da je nasprotni udeleženec za gorivo zaradi prevoza mld. C. C. v navedenem obdobju potrošil približno 120 EUR mesečno. Glede na pridobitno zmožnost obeh preživninskih zavezancev, je bila zato predlagateljica dolžna kriti približno 30% teh stroškov oziroma 35 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo izpodbijani sklep v točki I. in III. izreka tako, da je predlagateljici naložilo, da za navedeno obdobje poleg zneska preživnine v višini 130 EUR prispeva še 35 EUR mesečno (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). V preostalem delu je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca in v celoti pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeni in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP).

15. Materialnopravna podlaga za odločitev o stroških postopka je določba 101. člena ZNP-1, ki določa, da o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku, kar pomeni, da mora upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in jih pravično ovrednotiti. Po mnenju pritožbenega sodišča je prav, da v tem pritožbenem postopku, v katerem predlagateljica ni uspela, nasprotni udeleženec pa je uspel le z manjšim delom svoje pritožbe, vsaka stranka sama krije svoje stroške.

1 Uradni list RS, št. 15/17. 2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 345/2016. 3 Podatek je iz portala Google Zemljevidi, ki ga je nasprotni udeleženec predložil omenjeni pripravljalni vlogi. 4 Podatek je pridobljen iz portala Energetika, Ministrstvo RS za okolje, podnebje in energijo.