Jedro

Sodišče mora v postopku za varstvo koristi otroka tudi po uradni dolžnosti izdati začasno odredbo, če ugotovi, da je otrok ogrožen ter bi se z njeno izdajo njegova ogroženost odpravila ali vsaj omilila.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišče prve stopnje v nov postopek.

II.Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, v katerem predlaga, da se mladoletnega A. A. začasno zaupa v varstvo in oskrbo njemu, z nasprotno udeleženko pa se določijo stiki.

2.Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi, vrne zadevo v nov postopek pred drugim sodnikom prve stopnje ter nasprotni udeleženki naloži v plačilo vse pritožbene stroške.

V zvezi z navedbo sodišča o pomanjkanju trditvene podlage glede ogroženosti mladoletnega A. A. primarno poudarja, da lahko sodišče v postopkih, kot je predmetni, v katerem se zasleduje največja korist otroka, ne glede na trditveno podlago stranke in predložene dokaze, če oceni, da je to potrebno za varstvo pravic in koristi otroka, tudi samo z začasno odredbo ureja vprašanja, ki se tičejo njegovega varstva in vzgoje.

V konkretnem primeru je sodišče predhodno na naroku 28. 8. 2024 že izdalo sklep, s katerim je od 1. 9. 2024 do drugačne odločitve oziroma do naslednjega naroka začasno določilo stike med mladoletnim A. A. ter njegovima staršema, in sicer na način, da bo otrok od 25. 10. 2024 do 3. 11. 2024 živel pri nasprotni udeleženki, preostali čas pa pri predlagatelju. Oceno ogroženosti otroka, kot pogoj za izdajo začasne odredbe, je sodišče sprejelo na podlagi gradiva v spisu (4. točka obrazložitve sklepa z dne 28. 8. 2024). 28. 8. 2024 je torej sodišče prepoznalo ogroženost otroka, zaradi česar je z začasno odredbo uredilo stike, ki so se pred tem urejali z dvema začasnima dogovoroma, sklenjenima na narokih 31. 1. 2024 in 23. 5. 2024.

Predlagatelj je razloge ogroženosti, s katerimi je utemeljeval izdajo začasne odredbe, navedel v 2. točki predloga z dne 2. 6. 2023, in sicer nasilje, ki ga je bil otrok deležen v času, ko je bil pri nasprotni udeleženki, konstantno onemogočanje določenih fizičnih stikov s strani nasprotne udeleženke ter stalno kršenje telefonskih stikov, kar je imelo za posledico, da je mladoletni A. A. 2. 9. 2022 pobegnil od nasprotne udeleženke k predlagatelju. Dodatno je predlagatelj navedel, da se želi nasprotna udeleženka po končanem šolskem letu 2022/2023 z A. A. preseliti v Francijo in s tem onemogočiti stike, kar je slednja izrecno povedala na CSD dne 2. 1. 2023, ter da je nasprotna udeleženka v namen odtujitve podala izmišljeno prijavo suma spolne zlorabe. Navedel je tudi, da so se zaradi ravnanja nasprotne udeleženke pri otroku pojavile psihosomatske težave - tiki, ter da je nasprotna udeleženka že konec leta 2022 prejela napotnico za zdravnika, vendar mladoletnega A. A. k zdravniku ni peljala. Predlagatelj je za svoje trditve predlagal dokaze, in sicer svoje zaslišanje, izpis kronologije klicev, zapisnike CSD X. z dne 26. 10. 2022, 18. 1. 2023 in 20. 1. 2023 ter postavitev izvedenca klinične psihologije. Dodatno je razloge ogroženosti mladoletnega A. A. utemeljil v točkah od III. do VI. pripravljalne vloge z dne 30. 1. 2024, kjer je podrobno navedel vsebino lažne prijave suma spolne zlorabe, katere namen je bila ukinitev stikov s predlagateljem in odhod nasprotne udeleženke z mladoletnim A. A. v Francijo, vsebino izjave mladoletnega A. A. policistom, vsebino izjave razredničarke B. B. z dne 11. 4. 2023, iz katere je med drugim izhajalo, da mladoletni A. A. v šoli joka, ker mu nasprotna udeleženka ne dovoli, da pokliče predlagatelja, kot tudi, da je povedal o nasilju, ki ga doživlja doma s strani partnerja nasprotne udeleženke, romunskega državljana C. C., ter da mu nasprotna udeleženka ne dovoli izhodov iz hiše. Navedel je tudi vsebino ugotovitev kriminalistke PU Y. D. D. iz uradnega zaznamka z dne 10. 5. 2023, vsebino izjave pediatrinje G. G. iz ZD Y., kot izhaja iz uradnega zaznamka z dne 10. 5. 2023, vsebino izjave E. E., kot izhaja iz uradnega zaznamka z dne 31. 3. 2023, vsebino uradnega zaznamka kriminalistke F. F. z dne 31. 3. 2023, izpostavil je tudi poročili CSD X. z dne 30. 8. 2023 ter z dne 21. 8. 2023. Iz navedenega torej izhaja, da je predlagatelj v postopku navedel ustrezno trditveno podlago ter predložil tudi ustrezne dokaze.

Nadalje opozarja, da se komunikacija med predlagateljem in nasprotno udeleženko glede mladoletnega A. A. ni izboljšala, kar nenazadnje izhaja tudi iz dejstva, da po zadnjem začasnem dogovoru udeleženca postopka nista več uspela skleniti nobenega začasnega dogovora.

Sodnica v tej zadevi od vložitve predloga v juniju 2023 do sedaj, razen tega, da je opravila nekaj narokov, na katerih sta bila sklenjena dva začasna dogovora, ter da je izdala sklep z dne 28. 8. 2024, zaslišala stranki in pridobila poročilo CSD X., ni opravila nič drugega, čeprav gre za zadevo varstva koristi otroka, ki jo je potrebno prednostno obravnavati. Na naroku 28. 8. 2024 je bilo predlagatelju in njegovemu pooblaščencu, ker nista hotela skleniti novega začasnega dogovora, s strani sodeče sodnice izven zapisnika predočeno, da se ne zavedata, v kaj sta zabredla in da bosta imela zaradi tega posledice, kar sta razumela kot grožnjo.

Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Meni, da se okoliščine, zaradi katerih bi lahko prišlo do spremembe sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Y. dne 26. 4. 2022, niso spremenile.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Udeleženca postopka sta starša sina A. A., rojenega ... 2012.

5.Sodišče je predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker je ocenilo, da trditvena podlaga ne daje podlage za njeno izdajo, poleg tega pa je ob ugotovitvi, da je med udeležencema postopka slaba komunikacija, ocenilo, da sta se starša sama sposobna dogovoriti o poteku stikov, saj sta med postopkom sklenila dva začasna dogovora.

6.Pritožba odločitvi sodišča utemeljeno ugovarja. Predlagatelj je nanizal vrsto okoliščin, s katerimi je utemeljeval nujnost izdaje začasne odredbe, oziroma izjemnost predloga, in sicer : - nasilje, ki naj bi ga bil mladoletni otrok deležen, ko je bil pri nasprotni udeleženki, predvsem s strani njenega partnerja; - grožnja nasprotne udeleženke s preselitvijo v Francijo in s tem onemogočanje stikov; - izmišljeno vsebino prijave suma spolne zlorabe; - pojav psihosomatskih težav pri otroku. Če navedbe predlagatelja držijo, ni mogoče zaključiti, da otrok ni ogrožen. Predlagatelj je v zvezi s temi trditvami predlagal tudi ustrezno izvedbo dokazov. Sodišče je sicer izvedlo dokaz z zaslišanjem udeležencev postopka, vendar se zaradi napačnega materialnopravnega stališča, da predlog za izdajo začasne odredbe ni sklepčen, do procesnega gradiva in izvedenih dokazov ni opredelilo.

7.Pritožba tudi pravilno opozarja, da mora sodišče v postopku za varstvo koristi otroka tudi po uradni dolžnosti izdati začasno odredbo, če ugotovi, da je otrok ogrožen ter bi se z njeno izdajo njegova ogroženost odpravila ali vsaj omilila. Sodišče je že dne 21. 8. 2023 pridobilo izčrpno mnenje CSD, ki ima vse bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, ter ima v skladu s 108. členom Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) v postopkih za varstvo koristi otroka posebno težo. Sodišče je bilo tako na podlagi mnenja opozorjeno, da je odnos med udeležencema postopka visoko konflikten, kar se odraža na mladoletnem A. A., ter da nasprotna udeleženka ne omogoča stikov A. A. z očetom, če si jih zaželi, medtem ko oče ustrezne stike materi omogoča. Opozorilo je tudi na materino odvisnost bivanja s sedanjim partnerjem in svojimi starši, kar ima zelo velik vpliv na A. A. Iz mnenja tudi izhaja, da je CSD opravil razgovor z A. A., iz katerega je mogoče ugotoviti, da je v stiski, da izraža visoke občutke tesnobe ter da je razcepljen med obema staršema ter mu primanjkuje občutek varnosti, kar bi moralo biti sodišču prve stopnje signal, da je potrebno v zadevi odločiti čim hitreje, saj je za A. A. pomembno, da se vpelje določena predvidljivost in varnost, ki jo potrebuje. CSD je tudi svetoval vključitev otroka v Posvetovalnico za starše in učence v Y. oziroma v ... terapijo v Z. ter vključitev starša (predvsem nasprotne udeleženke) v Društvo za nenasilno komunikacijo, v trening starševske skrbi ali šolo za starše.

8.Poleg tega pritožba tudi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče na podlagi trditev in izvedenega dokaznega postopka tekom postopka že ugotovilo ogroženost otroka, saj je izdalo začasno odredbo z dne 28. 8. 2024, s katero je začasno (do izvedbe naslednjega naroka) določilo stike udeležencev z otrokom.

9.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišče prve stopnje v nov postopek.

10.V nadaljevanju postopku bo moralo sodišče čim prej sprejeti tudi dokončno odločitev, saj je opravilo že štiri naroke1 , na katerih je zaslišalo udeležence postopka.

11.Predlog predlagatelja, da se zadeva dodeli drugemu sodniku prve stopnje, ni utemeljen, saj niso izkazane okoliščine, ki bi kazale na dvom o nepristranskosti sodnice. Predlagatelj za svoje trditve o grožnji ni predložil nobenih dokazov2 , drugačno materialnopravno stališče sodnice pa tudi ni utemeljen razlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku. Pritožba sicer pravilno opozarja, da postopek v tej zadevi teče že zelo dolgo, vendar tudi to ni razlog za predodelitev zadeve drugemu sodniku.

12.Skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 160, 160/1, 161, 162 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 108

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.