Jedro

Pritožnica ni niti v postopku na prvi stopnji niti sedaj v pritožbi trdila, da bi imela terjatev do izbrisane pravne osebe, ki je v zemljiški knjigi ostala vpisana kot solastnica nepremičnin. Ves čas trdi le, da ima na tem premoženju določene pravice. To naj bi ji smiselno podeljevalo procesno legitimacijo za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe. Vendar navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča niti smiselno ne more pomeniti, da je pritožnica izkazala aktivno procesno legitimacijo za vložitev predloga v tem postopku. Kot razlastitvena upravičenka ima pritožnica v tem trenutku le pravni interes, ki ga v obliki pravovarstvenega zahtevka uveljavi (uresniči) v razlastitvenem postopku. Takega pravnega interesa ni mogoče enačiti s terjatvijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrglo predlog Mestne občine A. za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe.

2. Zoper sklep se je pritožila predlagateljica Mestna občina A. (v nadaljevanju MO). V pritožbi je uveljavljala vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da začne stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravna oseba B. d. o. o. je bila dne 26. 4. 2006 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). V zemljiški knjigi je tako izbrisana pravna oseba ostala vpisana kot solastnica treh nepremičnin, ki se nahajajo v območju z namensko rabo površin pomembnejših cest. MO je v predlogu za začetek postopka trdila, da mora nepremičnine njuno pridobiti v svojo last za potrebe rekonstrukcije ceste v ... bodisi s sklenitvijo pogodbe namesto razlastitve bodisi z vložitvijo zahteve za razlastitev na pristojni upravni organ. Sodišče prve stopnje je navedeni predlog zavrglo, ker predlagateljica nima procesne legitimacije za vložitev predloga, saj ni upnica izbrisane pravne osebe, ker upravičenost vložiti zahtevo za razlastitev ne pomeni terjatve.

5. Taka odločitev je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna in je pritožnica ne more izpodbiti s sklicevanjem na smiselno uporabo 443. člena ZFPPIPP, ker da je to edina možnost za ureditev njene situacije. Iz prvega odstavka navedene določbe izhaja, da če se premoženje najde, potem ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa, se nad njim opravi stečajni postopek (v nadaljnjem besedilu: stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe). Predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe lahko vloži ali 1. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe, ali pa 2. oseba, ki je ob izbrisu pravne osebe opravljala funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali imela položaj družbenika (tretji odstavek 443. člena ZFPPIPP).

6. Pritožnica ni niti v postopku na prvi stopnji niti sedaj v pritožbi trdila, da bi imela terjatev do izbrisane pravne osebe B. d. o. o., ki je v zemljiški knjigi ostala vpisana kot solastnica nepremičnin. Ves čas trdi le, da ima na tem premoženju določene pravice, ki izhajajo iz javnega interesa (gradnja ceste za javno rabo), in sicer da ima pravico, da skladno z določbami Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) lastninsko pravico na teh nepremičninah odvzame v postopku razlastitve. To pa naj bi ji smiselno podeljevalo procesno legitimacijo za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe. Vendar navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča niti smiselno ne more pomeniti, da je pritožnica izkazala aktivno procesno legitimacijo za vložitev predloga v tem postopku. Kot razlastitvena upravičenka ima pritožnica v tem trenutku le pravni interes, ki ga v obliki pravovarstvenega zahtevka uveljavi (uresniči) v razlastitvenem postopku. Takega pravnega interesa ni mogoče enačiti s terjatvijo. Terjatev je pravica do denarnega zneska ali neke druge dajatve, storitve, dopustitve ali opustitve (tako npr. 1. točka 16. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Pravnemu interesu v drugem postopku uveljaviti pravovarstveni zahtevek po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče pripisati narave terjatve niti v širšem smislu. Svoj pravni interes mora upravičenec šele ustrezno udejaniti v postopku, ki je temu namenjen. V obravnavanem primeru gre za razlastitveni postopek, ki ima značilnosti upravnega postopka (206. člen ZUreP-3) in le v takem upravnem postopku razlastitveni upravičenec uveljavlja zahtevo (pravovarstveni zahtevek), da naj se lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet te zahteve, prenese v njegovo last proti odškodnini ali nadomestilu v naravi. Način uveljavitve v upravnem postopku pa ni predmet tega postopka.

7. Pri tem je neutemeljeno tudi sklicevanje pritožnice na nekatere druge postopke, v katerih je isto sodišče prve stopnje začelo ustrezen stečajni postopek. V postopkih, na katere se sklicuje pritožnica, je namreč šlo za drugačne okoliščine. Pritožnica je v njih1 uveljavljala svoj predlog kot izločitvena upnica oziroma je že razpolagala z napotitvenim sklepom sodišča za začetek postopka. Nič od navedenega pritožnica v tem postopku ne trdi oziroma uveljavlja.

8. S tem je višje sodišče odgovorilo tudi na pritožbene navedbe, da je predlog, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo, edina možnost pritožnice za ureditev situacije. Zato je neutemeljena tudi pritožbena graja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo, če meni, da obstaja kakšna druga možnost, s čimer je pritožnici kršena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Sodišče je odločalo o vloženem predlogu in v situaciji kot je obravnavana, predlagatelju ni dolžno pojasnjevati njegovih nadaljnjih pravnih možnosti, saj bi s tem preseglo svoja ustavna in zakonska pooblastila. Pritožbeno očitane procesne kršitve zato niso podane.

9. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 V vseh postopkih, na katere se pritožnica sklicuje, je bila predlagateljica postopkov prav ona sama.