Jedro

Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišča druge stopnje, da objavljeno besedilo, ki se nanaša na tožnika, skupaj s fotografijo moškega akta, pomeni poseg v zavarovano sfero njegove osebnosti. Zaradi žalitve osebnega dostojanstva je tožnik upravičen zahtevati od tožene stranke povračilo nastale škode po 200.čl. ZOR, saj ob vseh ugotovljenih okoliščinah ni dvoma, da so podani vsi pogoji za odmero pravične odškodnine. Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na okoliščino, da je bilo besedilo o tožniku objavljeno v rubriki s satirično vsebino, saj tožena stranka tudi v tej rubriki ne sme nikomur posegati v pravico do osebnega dostojanstva. Varstvo te pravice ter pravic zasebnosti in osebnostnih pravic je zagotovljeno že z Ustavo Republike Slovenije. Okoliščina, če je imela tožena stranka namen žaliti tožnikovo osebno dostojanstvo, ni odločilna. Bistveno je, kakšne posledice je imela objava za tožnika samega v okolju, v katerem se nahaja.

Izrek

Revizija proti sodbi se zavrne kot neutemeljena. Revizija proti sklepu se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine v znesku 700.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.6.1993 dalje do plačila. Tožniku je naložilo, da povrne toženi stranki pravdne stroške v znesku 69.565,00 SIT. Tožnikovi pritožbi proti tej sodbi je sodišče druge stopnje ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje glede temelja spremenilo tako, da je ugotovilo odškodninsko odgovornost tožene stranke za tožniku nastalo škodo zaradi objave članka v prilogi časopisa dne 6.3.1992. Glede višine odškodnine in stroškov postopka je izpodbijano sodbo razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka je vložila proti sodbi in sklepu sodišča druge stopnje revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Predlaga, da revizijsko sodišče odločitev sodišča druge stopnje tako spremeni, da tožnikovo pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi revizije navaja, da je sodišče druge stopnje pri ugotovitvi odškodninske odgovornosti tožene stranke zmotno uporabilo materialno pravo (200.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Spornega teksta ni mogoče obravnavati izolirano kot informacijo, ampak v sklopu rubrike, v kateri je bil objavljen. Tožena stranka ni žalila in niti ni hotela žaliti tožnikovega osebnega dostojanstva.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija proti sodbi ni utemeljena, revizija proti sklepu pa ni dovoljena.

Sodišče druge stopnje je s sklepom razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede višine odškodnine in stroškov postopka. Po 1.odst. 400.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je proti sklepu sodišča druge stopnje dovoljena revizija, če je z njim postopek pravnomočno končan. Proti sklepu, s katerim je bila odločitev sodišča prve stopnje razveljavljena, torej revizija ni dovoljena. Zato je revizijsko sodišče po 392.čl. ZPP revizijo tožene strnke proti sklepu zavrglo.

Tožena stranka uveljavljanih revizijskih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni opredelila. Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Tudi uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišča druge stopnje, da objavljeno besedilo, ki se nanaša na tožnika, skupaj s fotografijo moškega akta, pomeni poseg v zavarovano sfero njegove osebnosti. Zaradi žalitve osebnega dostojanstva je tožnik upravičen zahtevati od tožene stranke povračilo nastale škode po 200.čl. ZOR, saj ob vseh ugotovljenih okoliščinah ni dvoma, da so podani vsi pogoji za odmero pravične odškodnine. Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na okoliščino, da je bilo besedilo o tožniku objavljeno v rubriki s satirično vsebino, saj tožena stranka tudi v tej rubriki ne sme nikomur posegati v pravico do osebnega dostojanstva. Varstvo te pravice ter pravic zasebnosti in osebnostnih pravic je zagotovljeno že z Ustavo Republike Slovenije. Okoliščina, če je imela tožena stranka namen žaliti tožnikovo osebno dostojanstvo, ni odločilna. Bistveno je, kakšne posledice je imela objava za tožnika samega v okolju, v katerem se nahaja.

Iz vseh teh razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo proti sodbi kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).