Jedro

Ker posebna taksa ni bila obračunana že pri uvozu blaga, je carinski organ ravnal v skladu s CZ, ko je v zakonsko določenem roku 1 leta od dneva vložitve deklaracije obračunal posebno takso.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper prvostopno odločbo, s katero je bila tožnica zavezana k plačilu posebne takse in razlike v prometnem davku za uvoženo blago po uvozni carinski deklaraciji (UCD) št... z dne 10.3.1994 Carinske izpostave ... V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je tožnica po navedeni UCD uvozila osebni avto znamke FIAT UNO 60 CS ... iz tarifne oznake 8703.221 v vrednosti 3,200.000 ITL. Carinarnica je po uradni dolžnosti na podlagi 1. točke 1. odstavka 270. člena Carinskega zakona (CZ) zavezala tožnico k plačilu 15 % posebne takse v višini 38.148,00 SIT in doplačilu prometnega davka v višini 1.908,00 SIT. Znesek carine in drugih uvoznih davščin ter prometnega davka se ugotavlja po stanju blaga in po predpisih na dan vložitve UCD (1. odstavek 22. člena CZ). Na dan vložitve UCD (10.3.1994) pa je že bilo potrebno za uvoz rabljenih vozil in rabljenih delov za vozila plačati posebno takso v višini 15 % carinske osnove. Uredba o plačilu posebne takse za uvoženo blago v letu 1994 (Uradni list RS, št. 67/93), ki je začela veljati z dnem 1.1.1994, določa, da je potrebno za blago iz tarifne oznake 8703.221 carinske tarife, kamor je uvrščeno sporno blago, plačati posebno takso. Carinarnica je ravnala pravilno, ko je tožnico, na podlagi uporabe 1. točke 1. odstavka 270. člena CZ naknadno obremenila z navedeno takso in doplačilom prometnega davka.

Tožnica s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke zaradi nezakonitosti in se sklicuje na navedbe, ki jih je uveljavljala že v pritožbi (uvoženo vozilo je že prodala, pri tem pa je dobila manjšo kupnino kot bi jo, če bi v prodajno ceno vključila tudi stroške plačila posebne takse in doplačilo prometnega davka, ki ji je bilo zaračunano z izpodbijano odločbo). Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 1. točke 1. odstavka 270. člena CZ mora carinarnica v enem letu od dneva vložitve deklaracije naknadno obračunati carino in druge uvozne davščine in izdati odločbo o plačilu oziroma povračilu carine in drugih uvoznih davščin, ki jih ni obračunala ali pa jih je obračunala v znesku, ki je večji ali manjši od predpisanega.

Torej za naknadni obračun posebne takse na uvoženo blago, ki se je na podlagi že omenjene uredbe v letu 1994 plačala pri uvozu blaga iz tarifne številke carinske tarife, v katero je bilo razvrščeno uvoženo vozilo, je carinski organ imel podlago v zgoraj navedeni določbi 1. točke 1. odstavka 270. člena CZ. Ker tožnica niti v pritožbi niti v tožbi ne navaja, da ji je bila omenjena posebna taksa obračunana že pri uvozu blaga, oziroma da uvoženo blago ne spada v tarifno številko, za katero se taka posebna taksa obračunava od uveljavitve uredbe dalje (1.1.1994), sta po presoji sodišča tako prvostopna odločba kot tudi izpodbijana odločba zakonsko utemeljeni.

Ker je tožba neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).