Jedro

Ker se v skupni dohodek družine za izračun premoženjskega cenzusa za dodelitev državne štipendije vštevajo le dohodki in prejemki družinskih članov, ki so taksativno našteti v 16. členu Zakona o štipendiranju, med katerimi pa ni navedene izgube pri odsvojitvi kapitala, tožnik neutemeljeno zahteva, da se v skupni dohodek družine upošteva tudi izguba pri odsvojitvi kapitala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 19. 11. 2009 ter se mu prizna pravica do državne štipendije za študijsko leto 2009/2010. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je že v tožbi zoper toženko navedel, da Center za socialno delo ... ni pravilno ugotovil pogojev za dodelitev državne štipendije in dodatke k štipendiji v skladu z Zakonom o štipendiranju in pravilnikom o dodeljevanju državnih štipendij v delu, kjer je odločilen premoženjski cenzus. V zagovoru je pred sodiščem navedel, da se je izguba pri očetu upoštevala, medtem ko pri materi ne. Sodišče je v dokaznem postopku z vpogledom v listine DURS sledilo ugotovitvam tožene stranke, da pri očetu tožnika ni bila ugotovljena izguba pri prodaji vrednostnih papirjev in na tej podlagi odmerjena dohodnina od dobička iz kapitala. Meni, da sodišče ni pravilno presodilo te dokaze, zato jih še enkrat navaja. Mati M.G. je 27. 7. 2007 kupila investicijske kupone ... po ceni za enoto 8, 58 EUR in jih dne 17. 4. 2008 prodala po ceni 5,32 EUR na enoto. Za prodajo teh investicijskih kuponov je bila izdana odločba DURS št. ... z dne 28. 5. 2009, s katero je v zadevi odmere dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2008 ugotovljena izguba v višini 1.163,83 EUR in se dohodnina materi M.G. ne odmeri. Oče P.G. je že pred tem in v istem letu kupoval investicijske kupone ter jih istočasno kot mati tudi prodal. Z odločbo... z dne 28. 5. 2009 se je očetu P.G. v zadevi odmere dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ugotovila skupna letna pozitivna davčna osnova in se odmerila dohodnina. Se je pa v tej odločbi upoštevala izguba 1.207,82 EUR, katera je zmanjšala pozitivno razliko, saj bi v nasprotnem primeru bil upoštevan samo dobiček, kateri je bil ugotovljen v višini 1.889,22 EUR. Tako kot mati je v letu 2007 kupil investicijske kupone ..., ter ... ter jih po manjši prodajni ceni prodal v letu 2008. Iz odločbe je razviden dobiček, kakor tudi izguba. Kot je bilo navedeno v tožbi, je bilo sodišče zaprošeno, da presodi dokaze in odloči, da se odločba razveljavi in pri skupnem dohodku družine upošteva tudi izgubo od prodaje investicijskih kuponov matere M.G.. Zakon o dohodnini-2 določa, da je osnova od dobička iz kapitala razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednosti kapitala o pridobitvi. Meni, da je v primeru ugotavljanja skupnega dohodka družine, v katerem se odšteje ugotovljena izguba matere, upravičena, saj so to socialne zadeve in ne posamezni akti in odločbe po zakonih. Iz odločbe DURS pri očetu P.G. je dejansko razvidna skupna pozitivna davčna osnova, vendar pa je nepravilna ugotovitev sodišča, da ni bila ugotovljena izguba. V kolikor se izguba ne bi upoštevala, bi bila pozitivna davčna osnova neprimerno višja. Prav zaradi tega meni, da bi bilo zaradi ugotavljanja skupnega dohodka družine potrebno upoštevati tudi izgubo matere, katera je bila pridobljena na isti način kot pri očetu in je bila le-ta upoštevana. V kolikor bi v letu 2007 investicijske kupone kupil oče na svoje ime in ne na ime matere, bi bila ob prodaji izkazana izguba, s tem na družinskega člana manjši dohodek in pridobljena pravica do državne štipendije.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

Pravna podlaga je v sporni zadevi Zakon o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 59/07, 40/2009 – ZŠtip) in Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (Ur. l. RS, št. 45/09, v nadaljevanju pravilnik). V 1. odstavku 13. člena ZŠtip je določeno, da se državne štipendije dodelijo kandidatom, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz tega zakona in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 65 % minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju, za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo v kraju svojega prebivališča in od 66 do 68 % minimalne plače na družinskega člana za tiste kandidate, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega bivališča. V skladu z 11. členom pravilnika se na podlagi 1. odstavka 13. člena zakona določi višina cenzusa v razponu od 66 do 68 % minimalne plače na družinskega člana za dodelitev državne štipendije za kandidate, ker se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča, odmeri pa se glede na oddaljenost od kraja šolanja.

Glede na to, da je tožnik vlogo za dodelitev državne štipendije vložil v letu 2009, se v skladu s 1. odstavkom 13. člena zakona za preteklo leto pred vložitvijo vloge šteje leto 2008. Pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana so se po podatkih iz dokumentacije ter izpodbijanih odločb, upoštevali dohodki za leto 2008 in sicer dohodek matere M.G. za dividende 84,25 EUR, za tožnika 2,45 EUR dividend ter ostalih dohodkov v višini 122,43 EUR, za očeta Petra Goloba dividende za leto 2008 v višini 89,51 EUR, dobiček iz kapitala 545,12 EUR, otroški dodatek 263,23 EUR, pokojnina 10.922,23 EUR, 899,50 EUR preostali dohodek iz drugih pogodbenih razmerij, 44,86 EUR preostalih drugih dohodkov, 798,16 EUR veteranskega dodatka ter 463,22 EUR obresti banke ter odmerjena dohodnina -57,80 EUR. Na podlagi vseh navedenih dohodkov, upoštevanih iz odločbe o odmeri dohodnine, uradnih evidenc Centrov za socialno delo ter drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, je skupen dohodek družine v letu 2008 znašal 14.177,16 EUR oziroma povprečno mesečno na družinskega člana 393,81 EUR. S tem pa je presežen znesek 66 % minimalne plače v znesku 377,06 EUR, kolikor je izračunan bruto znesek minimalne plače za koledarsko leto 2008, glede na to, da se tožnik izobražuje zunaj kraja svojega stalnega prebivališča, ki ni oddaljen več kot 15 km.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno v skladu z določbo 13. člena zakona in 11. člena pravilnika ter prav tako 16. člena ZŠtip upošteval dohodke in ugotovil, da ugotovljeni skupni dohodek v družini, preračunan na družinskega člana na mesečni znesek 393,81 EUR presega določen cenzus v višini 377,06 EUR. Sodišče prve stopnje in enako toženec sta pravilno izhajala iz določbe 16. člena ZŠtip, po katerem se v skupni dohodek družine štejejo dohodki in prejemki družinskih članov in sicer obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, obresti od dolžniških vrednostih papirjev in obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, prejemki dijakov in študentov, ki na podlagi koncesijske pogodbe posredujejo občasna in začasna dela, znižani za posebno osebno olajšavo, določeno v 3. odstavku 113. člena Zakona o dohodnini, pokojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane v skladu z zakonom, otroški dodatek, veteranski dodatek po Zakonu o vojnih veteranih. Pri tem se glede na izrecno določbo 4. odstavka 16. člena dohodki in prejemki iz 1. odstavka tega člena, to je obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov.

Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je v 16. členu ZŠtip natančno opredeljeno, kateri dohodki in prejemki družinskih članov se štejejo v skupni dohodek in da je v 18. členu Zakona posebej opredeljeno, da se skupni dohodek družine zmanjša za izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega, pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega pravnega naslova ter za periodične dohodke, ki jih je posameznik nehal prejemati. To so plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih posameznik prejema v enakih oziroma podobnih zneskih, v enakih oziroma podobnih časovnih obdobjih.

Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča stališče pritožbe, da bi se od ugotovljenega skupnega dohodka matere moral odšteti znesek 1.163,87 EUR, ki predstavlja ugotovljeno izgubo pri odsvojitvi vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2008, ni nobene pravne podlage. V skupni dohodek družine se glede na določbo 16. člena zakona vštevajo le dohodki in prejemki družinskih članov, ki so v zakonu tudi taksativno našteti, med temi dohodki in prejemki pa ni navedene izgube pri odsvojitvi kapitala. Izguba pri odsvojitvi kapitala se pri določanju dohodka na družinskega člana ni upoštevala ne za tožnikovo mater in niti za očeta, pač pa za očeta le dobiček iz kapitala v višini 545,12 EUR, to je neto znesek od dobička v višini 681,40 EUR, zmanjšan za 136,28 EUR, kolikor je znašala dohodnina v višini 20 % od zneska 681,40 EUR. Tudi, če se je v odločbi DURS št. DT 77 00154 0 z dne 28. 5. 2009 za tožnikovega očeta na podlagi 2. odstavka 97. člena Zakona o dohodnini, zmanjševala pozitivna davčna osnova dobička z razliko med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve z negativno (izgubo), se le-ta ne more zmanjšati za več kot znaša pozitivna davčna osnova. To pomeni, da če ni pozitivne davčne osnove, se le-ta tudi z izgubo ne more zmanjševati. V vsakem primeru se med dohodke na družinskega člana lahko skladno s 16. členom ZŠtip všteva le dobiček, ne pa izguba. Izguba ni dohodek in tudi ne prejemek in torej tudi iz tega razloga izguba ni vštevna med dohodke oziroma prejemke družine, ampak je všteven le dobiček kot obdavčljiv dohodek po zakonu, ki ga ureja dohodnina in je ugotovljen z odločbo DURS.

Glede na vse obrazloženo in ker je izpodbijana sodba pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.