Jedro

Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da bi bili glede na ugotovljeno dejansko stanje lahko izpolnjeni pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse, a nato izhajalo iz stališča, da tožena stranka odloga oziroma obročnega plačila sodne takse ni predlagala. Navedeno stališče sodišča prve stopnje je zmotno, saj je sodna praksa zavzela tudi stališče, da predlog za oprostitev plačila sodne takse vključuje tudi predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, ne glede na to, ali je stranka to izrecno predlagala ali ne. Posebej to velja v primeru, ko k taki odločitvi merijo tudi same navedbe pravdne stranke.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu tožene stranke za odlog plačila sodnih taks za pritožbeni postopek ugodi tako, da se plačilo te takse odloži za 6 mesecev. Plačilni nalog za plačilo sodne takse X Pg 583/2019 z dne 10. 1. 2020 se razveljavi.

II. V ostalem se pritožba tožene stranke zavrne ter se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek ugodi oziroma podrejeno odloži za 6 mesecev. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Če želi taksni zavezanec doseči delno oprostitev plačila sodne takse, obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse, mora trditi in dokazati, da nima denarja za plačilo celotne takse in ga ne more zagotoviti oziroma ga ne more zagotoviti takoj brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi, tretji in četrti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Pri odločitvi sodišče upošteva finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje predlagatelja (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi vpogleda v letno poročilo za leto 2018, ki je bilo ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse in tudi ob odločanju o pritožbi zadnje javno objavljeno letno poročilo, pravilno ugotovilo, da je imela tožena stranka na dan 31. 12. 2018 288.772,06 EUR sredstev, od tega 108.000,00 EUR dolgoročnih sredstev in 179.993,99 EUR kratkoročnih sredstev. Nadalje je ugotovilo, da je imela tožena stranka 276.526,16 EUR kratkoročnih obveznosti, od tega 254.370,23 EUR do dobaviteljev ter blokiran transakcijski račun. Tožena stranka je sicer k pritožbi priložila njen izkaz uspeha za leto 2019, pri čemer uradno letno poročilo za leto 2019 še ni bilo javno objavljeno. Iz navedenega izkaza uspeha izhaja, da je v letu 2019 poslovala z izgubo v višini 78.679,95 EUR, pri čemer višina sredstev (zlasti kratkoročnih terjatev) in obveznosti iz njega ni razvidna. Zato zgolj dejstvo poslovanja z izgubo v konkretnem primeru ne more vplivati na drugačno odločitev v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodne takse.

6. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo blokiranega transakcijskega računa samo po sebi ne utemeljuje predloga za taksno oprostitev. Sodišče namreč pri odločanju o taksni oprostitvi ne upošteva le likvidnostnega stanja, temveč tudi premoženjsko in finančno stanje stranke. Kot zgoraj navedeno iz zadnjih javno objavljenih podatkov o poslovanju tožene stranke izhaja, da je imela tožena stranka na dan 31. 12. 2018 dolgoročna in kratkoročna sredstva, pri čemer v predlogu ni pojasnila, zakaj dolžne sodne takse ne more poravnati z unovčenjem tega premoženja, zlasti kratkoročnih poslovnih terjatev. Glede na navedeno tožena stranka ni dokazala, da nima premoženja, s katerim bi bila zmožna brez ogrožanja svoje dejavnosti plačati tudi sicer objektivno nizko odmerjeno sodno takso v višini 150,00 EUR. Pogojev za oprostitev plačila sodne takse zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izkazala.

7. Vendar pa sodišče prve stopnje zmotno ni upoštevalo, da zaradi okoliščin, v katerih se je tožena stranka znašla, sporne sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more plačati takoj. Tožena stranka je namreč v predlogu za taksno oprostitev trdila, da s tekočimi prilivi ne more poravnavati svojih obveznosti, zaradi česar se je z nekaterimi upniki dogovorila za obročno plačilo oziroma odlog plačila do zaključka sodnega spora, ki ga je sprožila zoper njenega dolžnika v zvezi s terjatvijo v višini 146.766,40 EUR. Navedene trditve tožene stranke, upoštevaje njeno premoženjsko in finančno stanje, po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo, da takojšnjega plačila sporne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti ne bi zmogla.

8. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da bi bili glede na ugotovljeno dejansko stanje lahko izpolnjeni pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse, a nato izhajalo iz stališča, da tožena stranka odloga oziroma obročnega plačila sodne takse ni predlagala. Navedeno stališče sodišča prve stopnje je zmotno, saj je sodna praksa1 zavzela tudi stališče, da predlog za oprostitev plačila sodne takse vključuje tudi predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, ne glede na to, ali je stranka to izrecno predlagala ali ne. Posebej to velja v primeru, ko k taki odločitvi merijo tudi same navedbe pravdne stranke.

9. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in plačilo sporne sodne takse odložilo za 6 mesecev od prejema tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 ).

10. Posledično je pritožbeno sodišče že izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse X Pg 583/2019 z dne 10. 1. 2020 razveljavilo (prvi odstavek 14.a člena ZST-1).

1 Npr. VSL sklep I Cp 461/2016 z dne 26. 2. 2016, VSL sklep I Cp 2004/2015 in VSL sklep I Cp 3490/2014.