Jedro

Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki sklenili najemno pogodbo in je tožena stranka najeti vozili uporabljala vse do predčasnega odvzema, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za plačilo najemnine in stroškov v celoti ugodilo na podlagi določil 587. člena OZ. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dokazni oceni in materialno pravnemu stališču sodišča prve stopnje in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 109/2016-2 z dne 5. 1. 2016 vzdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 4.173,62 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in izvršilne stroške 158,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in - toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 789,57 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne in se tožeči stranki naloži, da toženi stranki povrne pravdne stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka sodišču prve stopnje očita, da naj bi odločilo mimo navedb tožene stranke, ki jih v nobenem pogledu ni upoštevalo. Sodišče prve stopnje je v 5. in 6. točki obrazložitve sodbe povsem jasno obrazložilo, da je bila tožena stranka v obravnavanem postopku povsem neaktivna. Ugotovilo je, da tožena stranka ni odgovorila na obrazloženo pripravljalno vlogo tožeče stranke, ni se udeležila naroka 11. 11. 2016, njen zakoniti zastopnik pa se ni udeležil zaslišanja, na katerega je bil pravilno vabljen. Razen ugovornih trditev, da z upnikom ni v poslovnem odnosu, tožena stranka tekom postopka ni navedla nobenih dejstev in predlagala nobenih dokazov. Na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje vsa dejstva, ki jih je zatrjevala tožeča stranka in jih tožena stranka ni prerekala, pravilno štelo za priznana. Pritožbeni očitek o neupoštevanju trditev tožene stranke je zato povsem neutemeljen.

6. Tudi kritika dokazne ocene sodišča prve stopnje glede presoje vsebine listin, ki jih je v spis predložila tožeča stranka, je neutemeljena. Tožena stranka je v pritožbi zatrjevala, da je iz dokumentacije v spisu razvidno, da avtomobili niso bili prevzeti s strani tožene stranke, da tožena stranka ni prejela najemne pogodbe in da nobene najemne pogodbe ni podpisala ter da je iz spornih računov razvidno, da se ne nanašajo na najem avtomobilov, ampak si je tožeča stranka izmislila podlago za izstavitev računov. S temi pavšalnimi očitki tožena stranka s pritožbo ne more uspeti.

7. Iz dejanskih ugotovitev v izpodbijani sodbi (točka 8. in 9. obrazložitve) izhaja, da je tožeča stranka na podlagi povpraševanja zakonitega zastopnika tožene stranke, toženi stranki dne 15. 10. 2015 izdala predračun za najem dveh tovornih kombijev, da sta pravdni stranki 18. 10. 2015 podpisali najemno pogodbo za vozili Citroen LJ ... in LJ ..., in da je tožena stranka dva računa, ki ju je za najem vozil izdala tožeča stranka, plačala 24. 11. 2015 in 6. 11. 2015. Kasneje izdanih računov za najem vozil in stroškov, ki so predmet obravnavanega spora, pa tožena stranka ni plačala. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki sklenili najemno pogodbo in je tožena stranka najeti vozili uporabljala vse do predčasnega odvzema, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za plačilo najemnine in stroškov v celoti ugodilo na podlagi določil 587.člena Obligacijskega zakonika (OZ). Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dokazni oceni in materialno pravnemu stališču sodišča prve stopnje in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

8. Navedbe tožene stranke, da najemna pogodba ni bila sklenjena, da je ni podpisala in da se računi tožeče stranke ne nanašajo na najem vozil so pritožbene novote, ki jih je tožena stranka zatrjevala prepozno (prvi odstavek 337. člena ZPP), zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).