Jedro

V popravljeni tožbi tožnik sicer ni oblikoval tožbenega zahtevka, kot mu je primeroma navedlo sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim mu je tožbo vrnilo v popravo, vendar je iz popravljene tožbe vendarle razvidno, da tožnik uveljavlja ugotovitev nezakonitosti (redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tak tožbeni zahtevek je povsem sposoben za nadaljnjo obravnavo, zaradi česar sklep sodišča prve stopnje, da se (popravljena) tožba kot nepopolna zavrže, ni zakonit.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je stališče sodišča prve stopnje, da vloge z dne 8. 4. 2010 ni dopolnil in popravil v skladu s sklepom sodišča z dne 16. 4. 2010 v delu, ki se nanaša na postavitev tožbenega zahtevka, napačno, ker je v dopolnilni vlogi navedel, da se tožba nanaša na ugotovitev nezakonitosti odpovedi iz poslovnega razloga v zvezi s 1. alineo 1. odstavka 88. člena ZDR. Poudarja, da je v zvezi z ugotavljanjem resničnosti trditve tožnika glede nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sodišče nepravilno uporabilo določbe ZDR, ZDSS-1 in ZPP ter mednarodnih pogodb in konvencij s področja delovnega prava in sodne prakse. Obstoj utemeljenega razloga in zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora v sporu dokazati delodajalec. V obravnavanem primeru je bil poslovni razlog fiktiven, saj je pravi razlog za odpoved spor med strankama zaradi obdelave osebnih podatkov, tega pa sodišče ni presojalo. Tožnik se v pritožbi sklicuje na stališča Vrhovnega in Višjega delovnega in socialnega sodišča v sodnih odločbah, izdanih v podobnih sporih. Navaja še, da sodišče ni opravilo glavne obravnave, s tem pa je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči ob upoštevanju 30. člena ZDSS-1 ter 347. in 355. člena ZPP.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/1999 do 45/2008 – ZPP) preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7, 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Prvostopenjsko sodišče tudi očitane absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni zagrešilo, saj je ta kršitev podana le, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo. V obravnavani zadevi ne gre za odločitev, ki bi jo bilo mogoče sprejeti šele po opravljeni glavni obravnavi. Skladno z določbo 270. člena ZPP ima namreč predsednik senata med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo pravico odločati o zadevah, ki so taksativno naštete v 1. odstavku 270. členu ZPP, med njimi tudi (pod zaporedno številko 18) o ukrepih za popravo vlog. Priprave za glavno obravnavo po določbi 2. odstavka 269. člena ZPP obsegajo predhoden preizkus tožbe, vročitev tožbe tožencu zaradi odgovora in razpis glavne obravnave. V okviru predhodnega preizkusa tožbe v primeru, če ugotovi, da je tožba nerazumljiva ali nepopolna ali da obstajajo pomanjkljivosti, ki se nanašajo na sposobnost tožeče ali tožene stranke biti pravdna stranka ali da obstajajo pomanjkljivosti glede zakonitega zastopanja stranke ali pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na pravico zastopnika, da lahko začne pravdo itd., predsednik senata izda potrebne ukrepe, ki jih določa ta zakon (81., 87. in 108. člen), da se pomanjkljivosti odpravijo (273. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je s tem, ko je izpodbijani sklep o zavrženju tožbe sprejelo po predsednici senata izven glavne obravnave, ravnalo v skladu s citirano določbo in v skladu s 108. členom ZPP. V primerih iz 5. in 6. odstavka 108. člena ZPP, to je takrat, kadar vložnik vloge (tožbe) ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, ali če ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, namreč v fazi predhodnega preizkusa tožbe o zavrženju tožbe odloča predsednik senata. Očitek pritožbe, da je podana bistvena kršitev določb postopka po 10. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, je torej neutemeljen.

Utemeljen pa je pritožbeni očitek o zmotni uporabi citiranih določb ZPP o popravi nepopolne oziroma pomanjkljive tožbe. Sodišče prve stopnje je namreč napačno presodilo, da tožnik na zahtevo sodišča, da vlogo popravi in dopolni v določenem roku, ni popravil ali dopolnil svoje vloge (tožbe) tako, da bi bila primerna za obravnavo, ker naj ne bi postavil konkretnega tožbenega zahtevka v smislu 1. odstavka 180. člena ZPP, ki določa, da mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. Res je sicer, da je tudi dopolnjena oz. popravljena vloga z dne 24. 5. 2010 laična tožba, ki ni povsem ustrezno sestavljena, kljub temu pa nima tako hudih pomanjkljivosti, da ne bi bila primerna za obravnavo. Iz prve tožnikove vloge z dne 7. 4. 2010 je razvidno, da se nanaša na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 1. 3. 2010, ki jo je tožnik prejel 8. 3. 2010 in jo v prilogi poslal sodišču. V popravljeni oz. dopolnjeni vlogi – tožbi tožnik sicer res ni oblikoval tožbenega zahtevka tako, kot mu je primeroma navedlo sodišče v sklepu o popravi z dne 16. 4. 2010 (v katerem je tožnika pozvalo, da postavi konkretne tožbene zahtevke, na primer za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vrnitev na delo, izplačilo neizplačanih plač, plačilo zamudnih obresti), vendar pa je iz popravljene tožbe vendarle razvidno, da tožnik s tožbo uveljavlja ugotovitev nezakonitosti (redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tak tožbeni zahtevek pa je povsem sposoben za nadaljnjo obravnavo, čeprav tožnik v dopolnitvi tožbe ni uveljavljal reparacijskega in reintegracijskega tožbenega zahtevka, to je zahtevka za vrnitev na delo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, vključno s priznanjem delovne dobe in plačilom plače (ki sta lahko za tožnika bistvenega pomena za pridobitev za izvršbo primernega izvršilnega naslova).

V obravnavanem primeru torej po oceni pritožbenega sodišča ne gre za primer iz 5. odstavka 108. člena ZPP, saj je tožnik pomanjkljivo vlogo (tožbo) popravil oz. dopolnil tako, da je primerna za obravnavo. Zato niso bili podani v zakonu določeni pogoji za zavrženje tožbe.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi oz. pritožbeni razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, podani, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Ker je predmet pritožbe izpodbijani sklep o zavrženju tožbe, ne pa sodba sodišča prve stopnje (s katero se o tožbenem zahtevku odloča po vsebini), ne pridejo v poštev določbe 347. in 355. člena ZPP o obravnavi pred pritožbenim sodiščem, na katere se neutemeljeno sklicuje tožnik v pritožbi.