Jedro

Kar ZUPJS ne ureja vračila štipendij, je potrebno uporabiti določbe ZŠtip-1. Skladno s četrtim odstavkom 103. člena ZŠtip-1 morajo biti izpolnjeni pogoji iz 102. člena tega zakona, ki v 2. alineji 102. člena ZŠtip-1 kot pogoj za odpis vračila štipendije določa "ugotovitev socialne ogroženosti". Upoštevajoč določbo devetega odstavka 44. člena ZUPJS in 2. alineje 102. člena ZŠtip-1 je pred odločitvijo o morebitnem odpisu dolga potrebno pridobiti predhodno mnenje CSD glede socialne ogroženosti vložnika.

Prepričljiv je zaključek sodišča v 8. točki obrazložitve, da je odpis državne štipendije v primeru prenehanja štipendijskega razmerja zaradi neuspešnega zaključka šolanja po specialni določbi ZŠtip-1 možen pod milejšimi pogoji, kot jih za odpis državne štipendije zaradi neupravičenega priznanja štipendije predpisuje ZUPJS.

Izrek

Zakon o štipendiranju (2013) - ZŠtip-1 - člen 8, 8/1, 8/1-1, 101, 102, 102-2, 103, 103/2, 103/4

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbo toženca številka ... z dne 6. 11. 2023 odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

2.Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, podrejeno izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Državna štipendija je socialna pravica, za katero se mora uporabljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUPJS), ne pa določbe Zakona o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami, v nadaljevanju: ZŠtip-1). ZŠtip-1 v 16. členu odkazuje na uporabo določb ZUPJS, slednji pa v devetem odstavku 44. člena na uporabo Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZJF). Materialnopravno razlogovanje sodišča v izpodbijani sodbi ni pravilno, saj ZŠtip-1 v 16. členu določa, da se glede vprašanj sprememb okoliščin in pravil o neupravičenem priznanju pravice do državne štipendije uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Na neupravičeno priznano pravico do državne štipendije se nanaša tudi odpis dolga, ki iz te neupravičeno priznane pravice izhaja. Možnost in pogoje za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejetih javnih sredstev določa ZUPJS. ZUPJS, ki določa možnost odpisa dolga zaradi neupravičeno prejetih javnih sredstev, v devetem odstavku 44. člena napotuje zgolj na uporabo kriterijev za odpis dolga do države v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, ob upoštevanju letne kvote, ki jo določa zakon, ki ureja izvrševanje proračunov RS, zato je glede ostalih vprašanj pri odločanju o odpisu dolga potrebno smiselno uporabiti določbe ZUPJS. Štipendist je dolžan vsako leto uspešno zaključiti letnik, za katerega je prejemal državno štipendijo. Če ni uspešno dokončal letnika, za katerega je štipendijo prejemal, pogoji za mirovanje pa niso izpolnjeni oziroma je izobraževanje neuspešno zaključeno, štipendijsko razmerje preneha in je štipendist na podlagi specialnih določb ZŠtip-1 dolžan vrniti državno štipendijo. Toženec ne soglaša z zaključkom sodišča v izpodbijani sodbi, da v predmetni zadevi ne gre za stanje, ko je bila državna štipendija neupravičeno priznana. Ravno za tak primer gre, saj tožnik kot štipendist ni uspešno zaključil letnika šolanja, kar med strankama ni sporno. Tožnik je državno štipendijo prejemal neupravičeno, zato jo je dolžan vrniti, kot izhaja iz izpodbijane dokončne odločbe. Gre za prenehanje štipendijskega razmerja zaradi neuspešnega zaključka šolanja. Glede tega je CSD tožniku izdal odločbo z dne 16. 11. 2021 o vračilu štipendije, zoper katero se tožnik ni pritožil in je postala pravnomočna.

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 44

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih pritožbi, po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 v nadaljevanju: ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo odločbo toženca številka ... z dne 6. 11. 2023, s katero je bilo pravnomočno izrečeno, da tožniku pravica do državne štipendije po odločbi z dne 9. 9. 2016 preneha z 31. 8. 2021 in je dolžan vrniti štipendijo za šolsko leto 2019/2020 v skupnem znesku 2.862,08 EUR.

6.V pritožbeni obravnavi je sporno, kateri materialni predpis je potrebno uporabiti pri presoji predloga za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije.

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 146

7.Pritožbeno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da je odlog vračila, obročno vračanje štipendije, kot tudi odpis vračila štipendije urejen v 101. do 103. členu ZŠtip-1. V četrtem odstavku 103. člena ZŠtip-1 je določeno, da o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije (dodeljevalec štipendije je CSD) po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance, in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona. V 102. členu je določeno, da je odpis vračila štipendije možen:

- če štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti prve kategorije, najmanj 24 mesecev neprekinjeno trajajoče bolezni oziroma poškodbe,

- če štipendist štipendije ne more vrniti do tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti, in

- če bi bili stroški postopka izterjave vračila štipendije v nesorazmerju z višino terjatve.

8.Prošnji za odlog vračila oziroma obročno vračanje štipendije kot tudi za odpis mora štipendist priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog vračila, obročno vračanje štipendije ali za odpis vračila štipendije (drugi odstavek 103. člena ZŠtip-1). Povsem jasno je, da se navedene določbe nanašajo tudi na državne štipendije.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 350, 350/2, 353

9.Toženec sicer utemeljeno opozarja na ureditev odpisa državne štipendije v določbah ZUPJS. V 44. členu, ki je vključen v 8. poglavje z naslovom "Sprememba okoliščin in neupravičeno priznana pravica iz javnih sredstev", je v devetem odstavku določeno, da izplačevalec pravice lahko na predlog osebe po predhodnem mnenju CSD odloči, da se njen dolg deloma ali v celoti odpiše ter da vlogo za odpis ali delni odpis oseba vloži pri izplačevalcu pravice, izplačevalec pravice pa lahko CSD zaprosi za mnenje o odpisu. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis dolga do države skladno z ZJF. Prepričljiv je zaključek sodišča v 8. točki obrazložitve, da je odpis državne štipendije v primeru prenehanja štipendijskega razmerja zaradi neuspešnega zaključka šolanja po specialni določbi ZŠtip-1 možen pod milejšimi pogoji, kot jih za odpis državne štipendije zaradi neupravičenega priznanja štipendije predpisuje ZUPJS.

10.Tako vprašanje odpisa nastalega dolga iz naslova državne štipendije urejata oba predpisa. Pritožbeno sodišče je že v sodbi Psp 79/2024 z dne 3. 7. 2024 izpostavilo, da kasnejši ZUPJS-C ni razveljavil ZŠtip-1 v delu, ki se nanaša na odpis dolga oziroma vračilo štipendije. To pomeni, da te določbe še vedno veljajo. Je pa ZŠtip-1 v 16. členu določil, da se glede vprašanj statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobja prejemanja in izplačila državne štipendije, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzorom nad delom CSD pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, to je ZUPJS.

11.Nenazadnje tudi pravna teorija razlaga, da nazivi obeh zakonov niso odločilno pomembni, saj je odločilna predvsem vsebina pravnih določil, ki jih primerjamo. Če gre v obeh primerih za iste pravne subjekte in (ali) za isti tip vedenja in ravnanja sta oba zakona na isti stopnji splošnosti in abstraktnosti pravnega urejanja. Če je tako, velja splošno časovno pravilo lex posteriori derogat legi priori. Kar ZUPJS ne ureja vračila štipendij, je potrebno uporabiti določbe ZŠtip-1. Skladno s četrtim odstavkom 103. člena ZŠtip-1 morajo biti izpolnjeni pogoji iz 102. člena tega zakona, ki v 2. alineji 102. člena ZŠtip-1 kot pogoj za odpis vračila štipendije določa "ugotovitev socialne ogroženosti". Upoštevajoč določbo devetega odstavka 44. člena ZUPJS in 2. alineje 102. člena ZŠtip-1 je pred odločitvijo o morebitnem odpisu dolga potrebno pridobiti predhodno mnenje CSD glede socialne ogroženosti vložnika.

12.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se toženec v izpodbijani odločbi ni opredelil do socialnih razmer tožnika, temveč je upošteval zgolj njene dohodke, kar sodišče smiselno izpostavlja v 10. točki obrazložitve, saj je bilo v izpodbijani odločbi ugotovljeno le, da v letu 2023 ob upoštevanju vloge z dne 24. 11. 2021 ni izkazana neločljivost tožnikovega premoženja. Ker tožnikovega premoženjskega stanja ni mogoče enačiti s socialno ogroženostjo v smislu 2. alineje 102. člena ZŠtip-1, je pravilen napotek sodišča, da mora biti dejansko stanje razčiščeno še v tej smeri.

Pridruženi dokumenti:

13.Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Po uradni dolžnosti je bilo ugotovljeno, da tožnik ni napredoval v višji letnik oziroma višjo raven izobraževanja in je presegel dopustna mirovanja.

2Psp 79/2024 z dne 3. 7. 2024 in Psp 46/2024 z dne 28. 8. 2024 ter Psp 44/2024 z dne 17. 4. 2024

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

3V 1. alineji prvega odstavka 8. člena ZŠtip-1 je kot ena od štipendij omenjena tudi državna štipendija.

4Dr. Marijan Pavčnik, Argumentacija o pravu: od življenjskega primera do pravne odločitve, GV založba, Ljubljana, stran 146.

5Za isto vprašanje.

6Nenazadnje je potrebno skladno s 146. členom ZUP stranki omogočiti tudi procesno pravico sodelovanja v postopku.