Jedro

Predlog za delegacijo pristojnosti se sicer lahko vloži v kasnejših fazah postopka, a je treba pri odločanju o predlogu upoštevati obseg že opravljenih procesnih dejanj in oddaljenost od začetka postopka. Zaradi ustavne zahteve po ekonomičnosti postopka je treba predloge za delegacijo pristojnosti v primerih, ko postopek teže že dalj časa in je sodišče opravilo več procesnih dejanj, presojati strožje. V obravnavanem primeru postopek teče že od leta 2022, opravljen je bil narok in vložene vloge, izdan je bil procesni sklep. Še bolj pomembno je, da so se vsi udeleženci z okoliščinami, povezanimi z višjo sodnico A. A., že pred časom seznanili in so izrecno izjavili, da nimajo nobenih zadržkov, da bi sojenje potekalo pred razpravljajočo sodnico na Okrajnem sodišču v B. Tega razloga zato ne morejo več uveljavljati in je predlog za delegacijo pristojnosti neutemeljen. Sodišče je namreč dolžno preprečiti vsako zavlačevanje postopka in zlorabo pravic (prvi odstavek 11. člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrajnim sodiščem v B. teče nepravdni postopek zaradi delitve solastnine. Nasprotni udeleženec je predlagal, da Vrhovno sodišče na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za postopanje v zadevi določi drugo stvarno sodišče. Predlog utemeljuje z dejstvom, da bo o pritožbi materialnega udeleženca odločalo Višje sodišče v Ljubljani, kjer je sodnica tudi A. A., ki je žena nasprotnega udeleženca in tudi nekdanja predsednica Okrajnega sodišča v B. Okrajno sodišče v B. je sicer s sklepom z dne 4. 3. 2025 zavrnilo predlog materialnega udeleženca za razdružitev postopka, postopek prekinilo in predlagateljico napotilo na pravdo, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju.

2.Predlog ni utemeljen.

3.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Temeljni namen delegacije pristojnosti je med drugim tudi potreba po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Institut delegacije pristojnosti sicer pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno.

4.Da je žena nasprotnega udeleženca sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, ki sicer odloča o pritožbah zoper odločbe Okrajnega sodišča v B., ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča prve stopnje. Ta razlog lahko udeleženci uveljavljajo, ko (če) steče postopek pred sodiščem druge stopnje. Poleg tega je bilo s sklepom VSRS I R 133/2025 z dne 30. 7. 2025 odločeno, da se za pritožbeno odločanje v tej nepravdni zadevi določi Višje sodišče v Celju. To velja za vse pritožbene postopke v tej zadevi.

5.Dejstvo, da je žena nasprotnega udeleženca nekdanja predsednica razpravljajočega sodišča, bi lahko utemeljevalo delegacijo pristojnosti. A iz spisa je razvidno, da so bili udeleženci postopka že na naroku za glavno obravnavo dne 6. 6. 2024 seznanjeni, da je žena nasprotnega udeleženca A. A. in da je ta nekdanja predsednica razpravljajočega sodišča, sodeča sodnica pa je pri tem sodišču sodila že v času njenega predsedovanja. Ob seznanitvi s tem podatkom so (vsi) navzoči izjavili, da ne vidijo razloga za izločitev po 70. členu ZPP in da menijo, da zaradi tega niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom o nepristranskosti.

6.Predlog za delegacijo pristojnosti se sicer lahko vloži v kasnejših fazah postopka, a je treba pri odločanju o predlogu upoštevati obseg že opravljenih procesnih dejanj in oddaljenost od začetka postopka. Zaradi ustavne zahteve po ekonomičnosti postopka je treba predloge za delegacijo pristojnosti v primerih, ko postopek teže že dalj časa in je sodišče opravilo več procesnih dejanj, presojati strožje.1 V obravnavanem primeru postopek teče že od leta 2022, opravljen je bil narok in vložene vloge, izdan je bil procesni sklep. Še bolj pomembno je, da so se vsi udeleženci z okoliščinami, povezanimi z višjo sodnico A. A., že pred časom seznanili in so izrecno izjavili, da nimajo nobenih zadržkov, da bi sojenje potekalo pred razpravljajočo sodnico na Okrajnem sodišču v B.. Tega razloga zato ne morejo več uveljavljati in je predlog za delegacijo pristojnosti neutemeljen. Sodišče je namreč dolžno preprečiti vsako zavlačevanje postopka in zlorabo pravic (prvi odstavek 11. člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče še dodaja, da je videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, sicer mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela. Tesnejša povezanost nasprotnega udeleženca (oziroma njegove žene) s katerim od sodnikov pristojnega sodišča bi lahko pomenila razlog za izločitev tega, določenega sodnika (70. člen ZPP). Če bi bil podan razlog za izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča, pa bi lahko prišla v poštev tudi nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP.

8.Upoštevaje vse navedene okoliščine predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

1Tako VSRS Sklep I R 224/2024.

Zveza: