- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2306/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.2306.2010 Civilni oddelek
Povzetek
- Ugotovitev pravice dediča v zapuščinskem postopkuAli je pravica dediča J. C. bolj verjetna od pravice sodediča F. C. v kontekstu izločitvenega zahtevka?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba dediča J. C. utemeljena glede na ugotovljeno zemljiškoknjižno stanje?
- Postopek napotitve na pravdoKdaj sodišče napoti stranko na pravdo v skladu z Zakonom o dedovanju?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnin, ki so predmet zapuščine in tudi predmet izločitvenega zahtevka, vpisana zapustnica, ob takšni ugotovitvi, pa je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na vložitev tožbe napotilo dediča J. C., saj je njegova pravica ob ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju manj verjetna.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dediča J.C. napotilo na pravdo proti sodedičema F. C. in S. C., in sicer na izločitev solastniškega deleža do 4/10 nepremičnin s parc. št. 111/1, 111/2, 112/3 in 112/4, vse vl. št. 13, k.o. M. iz zapustničine zapuščine. Naložilo mu je, da mora vložiti tožbo v 30-tih dneh po pravnomočnosti sklepa, zapuščinska obravnava pa se prekine do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku.
Zoper sklep se pritožuje dedič J. C. Navaja, da se ne more strinjati s sklepom, saj je pravica dediča veliko bolj verjetna kot pravica sodediča F. C. Sodedič S. C. je namreč pritožniku njegovo izločitveno pravico priznal. Oporeka ji le tretji dedič, zato je nesporno šteti pravico dediča J. C. za bolj verjetno in je potrebno F. C. napotiti na pravdo na ugotovitev, da izločitveni zahtevek dediča J. C. ni utemeljen.
Pritožba ni utemeljena.
V skladu z 213. čl. Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76, ZD) sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Pritožba neutemeljeno navaja, da je pravica dediča J. C. zato, ker mu je sodedič S. C. njegovo pravico (oziroma izločitveni zahtevek) priznal, bolj verjetna. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnin, ki so predmet zapuščine in tudi predmet izločitvenega zahtevka, vpisana zapustnica, ob takšni ugotovitvi, pa je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na vložitev tožbe napotilo dediča J. C., saj je njegova pravica ob ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju manj verjetna.
Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, ZPP) v zvezi s 163. čl. ZD pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).