25. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., ki ga zastopa pooblaščenec B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 12. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper:

– sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 210/2006 z dne 29. 6. 2006 in

– sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 321/2006 z dne 1. 6. 2006 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II K 265/2004 z dne 17. 5. 2006

se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.S sklepom prvostopenjskega sodišča je bil zoper pritožnika odrejen pripor iz razloga po prvi točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP), s sklepom drugostopenjskega sodišča pa je bila zavrnjena pritožba zagovornika kot neutemeljena. Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornika zavrglo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi uveljavlja kršitev številnih ustavnih pravic in temeljnih svoboščin ter pravice do učinkovite obrambe in poštenega sojenja po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Bistveni očitek ustavne pritožbe je, da je sklep o priporu z zavrnitvijo zagovornikove pritožbe pravnomočen, zaradi česar naj bi Vrhovno sodišče z zavrženjem zahteve za varstvo zakonitosti poseglo v pritožnikovo pravico do sodnega varstva in v pravico do učinkovite obrambe po EKČP. Pritožnik navaja, da pravni interes za ustavno pritožbo izvira iz učinkovanja sklepa, to je pravice do prostosti. Sklepa prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča naj ne bi imela razlogov o "nujnosti" obdolženčeve navzočnosti za kazenski postopek, zaradi česar naj ju ne bi bilo moč preizkusiti. Glede na to naj bi bila arbitrarna. Pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanih aktov. Predlaga še, da Ustavno sodišče do dokončne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih aktov. Navaja, da so izpodbijane kršitve očitne, za pritožnika pa bi z izvršitvijo nastale nepopravljive posledice, ki so kot ogroženost pritožnikovega duševnega in telesnega stanja dokumentirane že v zadevi št. Up-312/06.

3.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po drugem odstavku istega člena lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

4.Pritožnik ni izčrpal rednih pravnih sredstev, saj mu glede na navedbe same ustavne pritožbe ni bil vročen sklep o odreditvi pripora. Po drugem odstavku 132. člena ZKP postane sklep pravnomočen, če se ne more več izpodbijati s pritožbo ali če zoper njega ni pritožbe. Glede na to, da bo pritožnik sklep o priporu še lahko izpodbijal s pritožbo po vročitvi sklepa, procesne predpostavke za vložitev ustavne pritožbe niso izpolnjene in je bilo zato potrebno ustavno pritožbo zavreči.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je bil izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer