Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL morajo biti kot nasprotni udeleženci vedno navedeni vsi zemljiškoknjižni lastniki zemljišča, ki naj se določi kot pripadajoče, ter občina; vsi zemljiškoknjižni lastniki stavbe pa le, če predlog vloži občina ali zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki naj se določi kot pripadajoče.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam št. 36, 38 in 40, L., ker niso navedli vseh etažnih lastnikov stavbe na omenjenem naslovu, konkretno Javni stanovanjski sklad občine X. 2. Zoper sklep vlagajo pritožbo predlagatelji zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ne drži, da Javni stanovanjski sklad ni naveden kot udeleženec postopka, saj je kot udeleženka navedena občina X. Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVETL) ne določa, da bi bilo potrebno navesti vse etažne lastnike stavbe. Predlagatelj je pravilno navedel lastnike zemljišča, ki se predlaga za določitev pripadajočega zemljišča, to so A. d.d. - v stečaju, B. d.o.o., C. d.o.o. in občina X. Predlagatelj je lahko tudi posamezni etažni lastnik. Pripadajoče zemljišče se določi in vpiše v zemljiško knjigo kot skupna lastnina vsakokratnih imetnikov posameznih delov stavbe, h kateri se predlaga določitev pripadajočega zemljišča. Zato vseh etažnih lastnikov ni potrebno navajati. Sodišče je zmotno uporabilo določilo 20. člena in drugega in tretjega odstavka 26. člena ZVETL.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Predlagatelji utemeljeno grajajo stališče sodišča prve stopnje, da predlog, vložen 2. 6. 2011, z dopolnitvijo 27. 11. 2012, ni popoln. Postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi ureja 26. člen ZVETL, ki v tretjem odstavku določa, da so poleg predlagatelja udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča še zemljiškoknjižni lastnik zemljiške parcele, ki bi lahko prišla v poštev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zemljiškoknjižni lastnik stavbe, h kateri se določa pripadajoče zemljišče, druga oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, in občina, na območju katere se nahaja stavba. Vendar pa vsi omenjeni udeleženci postopka niso formalni udeleženci (na to kaže že sklicevanja na osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet), temveč so nekateri tudi materialni udeleženci postopka. To besedilo je namreč treba razumeti upoštevajoč naravo postopka za določitev pripadajočega zemljišča. Gre za postopek, v katerem sodišče odloča o nasprotujočih zahtevah in interesih lastnikov stavb in lastnikov zemljišč. Medtem ko zemljiškoknjižni lastnik stavbe želi kot pripadajoč zajeti čim večji del zemljišč, zemljiškoknjižni lastnik zemljišč zasleduje nasproten cilj. Kot nasprotni udeleženci bodo tako vedno morali biti navedeni zemljiškoknjižni lastniki zemljišča, ki naj bi se določilo kot pripadajoč in občina, vsi zemljiškoknjižni lastniki stavbe pa zgolj, kadar bosta predlog vložila bodisi občina bodisi zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki naj bi se določilo kot pripadajoče. Takšno je tudi že stališče sodne prakse (primerjaj sklep VSL I Cp 90/2013). Argument za takšno razlago najdemo tudi v četrtem odstavku 28. člena ZVETL, po katerem pripadajoče zemljišče k več stavbam sodišče odmeri kot samostojno zemljiško parcelo in se vpiše v zemljiško knjigo kot splošni skupni del v korist stavb, h katerim pripada, kot skupna lastnina vsakokratnih imetnikov posameznih delov stavb. Tej pa se posamezni etažni lastniki ne morejo odpovedati, zato tudi ni treba, da so vsi zajeti v samem predlogu.
5. Po oceni pritožbenega sodišča dopolnjen predlog predlagateljev vsebuje vse potrebne sestavine, da ga je mogoče obravnavati in je formalno popoln. Zato je sklep sodišča prve stopnje, s katerim ga je sodišče zavrglo, nepravilen, pritožba predlagateljev pa utemeljena. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Sodišče prve stopnje naj s postopkom po predlogu nadaljuje.