Jedro

Bistveni kriterij za presojo, ali gre pri motenju posesti za nadaljevano motilno ravnanje je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo (I. točka izreka sklepa) in tožeči stranki naložilo v plačilo 501 EUR pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka. Odločitvi sodišča nasprotuje iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga razveljavitev sklepa in ponovno odločanje o tožbenem zahtevku. Sodišče ni upoštevalo dokazov, ki jih je navedel tožnik, in tudi ne trditev na glavni obravnavi 13. 6. 2013, ki kažejo na to, da je šlo pri navedbi tožnika za očitno pomoto. Sodišče je izvedlo vse dokaze tožene stranke, s strani tožnika pa zgolj dokaz z njegovim zaslišanjem. Zaslišan na naroku 10. 9. 2013 je tožnik pojasnil, da je pri njegovi navedbi 13. 6. 2013 prišlo do pomote, in da je dejansko izvedel za postavljene količke v mesecu novembru, ko je na kočevskem zapadel prvi večji sneg, kar bi bilo mogoče ugotoviti s poizvedbami. Tožnik se spomni, da je za motilno ravnanje zvedel točno 14. novembra, saj si je žena to vpisala v setveni koledar. To bi potrdil tudi J. N. Sodišče bi moralo vsebinsko odločati o zadevi, oceniti toženčevo željo, da si pridobi sporno zemljišče in dejstvo, da je sečnjo opravljal nezakonito. Dva dni po tem, ko je tožnik ugotovil motilno dejanje, je na ogled prišel tudi gozdni inšpektor. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka predstavlja odločitev sodišča, da ne bo izvedlo dokazov, ki jih je predlagal tožnik glede izjave na naroku 13. 6. 2013. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodno varstvo pred motenjem posesti je v skladu z 32. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ) mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca (subjektivni rok), najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (objektivni rok). Sodišče prve stopnje je prvenstveno ugotovilo, da gre pri zatrjevanih motilnih ravnanjih toženca za nadaljevano ravnanje, zaradi česar je začel rok za vložitev motenjske tožbe teči že, ko je posestnik izvedel za prvo motilno ravnanje (kar je bilo po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča najkasneje 6. 6. 2011). Zgolj dodatno je navedlo, da je tudi v primeru obravnave postavitve količkov v jeseni 2012 kot samostojnega motilnega ravnanja toženca (čeprav je sodišče ni obravnavalo kot take) potrebno ugotoviti, da je subjektivni rok za vložitev tožbe že potekel. 6. Pritožba izpodbija zgolj to, podredno argumentacijo sodišča prve stopnje, o obravnavi relevantnih aktivnosti toženca kot nadaljevanega motilnega ravnanja pa se pritožba ne izreče. Po presoji pritožbenega sodišča je zaključek sodišča prve stopnje, da gre v zadevi za nadaljevano motilno ravnanje, pravilen, pritožbene navedbe pa so zato nerelevantne. Bistveni kriterij za presojo, ali gre pri motenju posesti za nadaljevano motilno ravnanje je, ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno (1). V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je toženec z zatrjevanim motenjem, tj. s spreminjanjem gozdne površine v pašniško, pričel najkasneje v juniju 2011. Ni ugotovljeno, da bi pri postopnem izsekavanju gozda na spornem področju prišlo do vmesne vrnitve gozdne površine v prvotno stanje. Tudi postavitev stebričkov za ograjo pomeni zgolj spremembo motilnega ravnanja v sklopu enotne aktivnosti vzpostavitve pašnika in ne novega neodvisnega motilnega ravnanja. Rok za vložitev tožbe je tako pričel teči 6. 6. 2011. Ker je do vložitve tožbe v decembru 2012 že potekel enoletni objektivni rok, je bila vložena prepozno.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako materialnopravno pravilna, med postopkom pa tudi ni prišlo do zatrjevane kršitve določb pravdnega postopka. Ker spor o tem, ali je za postavitev stebričkov tožnik izvedel v oktobru ali v novembru, na začetek in tek objektivnega roka za vložitev tožbe ne more vplivati, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko dokazov o tem ni izvedlo. Pritožbeno sodišče glede na pritožbene navedbe dodaja zgolj to, da je pri izjavah tožnika na naroku 13. 6. 2013 potrebno razlikovati med njegovim podajanjem trditvene podlage oz. navajanjem dejstev (na samem začetku naroka) in njegovim zaslišanjem (ki ga je sodišče izvedlo v okviru dokaznega postopka). Tožnik je kot del svoje trditvene podlage navedel, da je za količke izvedel v oktobru 2012, nato pa je to dejstvo še podprl s svojim zaslišanjem. Ker je toženec že v odgovoru na tožbo zatrjeval, da je do postavitve stebričkov prišlo pred novembrom 2012, gre pri trditvi tožnika, ki je potrdil, da je za stebričke izvedel že v oktobru 2012, za nesporno dejstvo, katerega ni potrebno dokazovati (drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je zavrnilo izvedbo drugih dokaznih predlogov za presojo časovnega poteka dogodkov.

8. Pritožbeno sodišče dodaja, da kljub temu, da je ugasnila tožnikova pravica do sodnega varstva pred motenjem posesti, to ne pomeni, da do rešitve v sporu s tožencem ne more priti. Na voljo imata postopke, ki temeljijo na pravici do posesti obeh udeležencev.

9. Ker niti uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo še o stroških pritožbenega postopka. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Prav tako krije toženec svoje stroške odgovora na pritožbo, ki ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako za postopek ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).

(1) Prim. sklepa VSL II Cp 913/2011 z dne 31. 8. 2011 in II Cp 4412/2010 z dne 18. 12. 2010.