Dostop do zdravstvene dokumentacije prek pooblaščenca

Datum

12.07.2023

Številka

07121-1/2023/928

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem sprašujete, ali je zdravstvena ustanova oziroma zdravstveno oskrbovalni center dolžan nuditi podatke pooblaščenemu odvetniku pacienta oziroma oskrbovanca o poškodbi pacienta in ukrepih, ki so bili v zvezi tega izvedeni.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pacienti imajo od izvajalcev zdravstvene dejavnosti pravico zahtevati seznanitev z zdravstveno dokumentacijo v obliki vpogleda, kopije ipd. Za ta namen lahko pooblastijo tudi katero koli drugo osebo, ki je sposobna odločanja o sebi in je dopolnila 18 let starosti (torej tudi odvetnika). V primeru zavrnitve pravice se lahko pritožite k Informacijskemu pooblaščencu, za pomoč pa so vam na voljo tudi ustrezni neobvezni obrazci. Če bi se želeli seznaniti s svojimi osebnimi podatki, ki niso del zdravstvene dokumentacije, pa je predviden nekoliko drugačen okvir, ki vam zagotavlja to temeljno pravico vedeti, kako in kateri vaši osebni podatki se obdelujejo.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Pojasnjujemo vam, da Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17; v nadaljevanju ZPacP) ureja t.i. pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, ki zavezuje izvajalce zdravstvene dejavnosti. Pravico lahko izvršuje pacient sam ali njegov pooblaščenec z izkazanim veljavnim pisnim pooblastilom. Pooblaščenec je lahko katerakoli oseba, ki je sposobna odločanja o sebi in je dopolnila 18 let starosti (torej tudi odvetnik).

V 5. členu ZPacP je določen podroben seznam pacientovih pravic, med katerimi je tudi pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo. Način seznanitve z zdravstveno dokumentacijo je natančneje urejen v določbi 41. člena ZPacP. Skladno s prvim odstavkom te določbe ima pacient ob prisotnosti zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca pravico do neoviranega vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj; fotokopiranje ali drugo reprodukcijo zdravstvene dokumentacije mora zagotoviti izvajalec zdravstvene dejavnosti; verodostojno reprodukcijo slikovne dokumentacije, ki se ne hrani v elektronski obliki, je izvajalec zdravstvene dejavnosti dolžan zagotoviti, če razpolaga s tehničnimi sredstvi, ki to omogočajo.

Skladno z drugim odstavkom 41. člena ZPacP se pacientu oziroma njegovemu pooblaščencu ali drugi osebi, ki ima pravico do seznanitve, omogoči seznanitev pod pogojem, da je zagotovljena njihova identifikacija in izkazana pravna podlaga. Pomembno je omeniti, da mora izvajalec zdravstvene dejavnosti omogočiti to pravico pacientu tako ali najpozneje pet delovnih dni po prejemu zahteve.

Pacientu se sme pacientu le izjemoma zamolčati podatke o njegovem zdravstvenem stanju, če zdravnik glede na okoliščine oceni, da bi mu takšno obvestilo povzročilo resno zdravstveno škodo, razen kadar pacient, ki je sposoben odločanja v svojo najboljšo zdravstveno korist, izrecno zahteva, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen; razloge za zamolčanje podatkov se ločeno dokumentira v zdravstveni dokumentaciji.

Če izvajalec zdravstvene dejavnosti zavrne pacientovo pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo ali ne odloči v zgoraj omenjenem roku petih delovnih dni, se lahko pacient pritoži k Informacijskemu pooblaščencu.

IP je pripravil tudi obrazec zahteve za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo in pritožbo v primeru kršitve pravice do seznanitve. Omenjena neobvezna obrazca sta na voljo na spletni strani: https://www.ip-rs.si/obrazci/obrazci-s-podro%C4%8Dja-pacientovih-pravic.

Omeniti pa moramo, da se zgoraj navedeno nanaša le na seznanitev z zdravstveno dokumentacijo. V kolikor bi želeli dostop do osebnih podatkov, ki niso del zdravstvene dokumentacije, imate do tega tudi pravico, vendar je vsebina te pravice in postopek za njeno uveljavljanje nekoliko drugačen; ureja jo 12. in 15. člen Splošne uredbe ter ustrezne določbe ZVOP-2. Več o tem si lahko preberete na https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/seznanitev-z-lastnimi-osebnimi-podatki.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov