Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upoštevaje Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma je sodišče prve stopnje seštelo dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji, kot tudi dobo, dopolnjeno v Bosni in Hercegovini. Skupna pokojninska doba znaša 11 let in 1 dan. Tožnica tako ne izpolnjuje z zakonom določenega pogoja 15 let zavarovalne dobe.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 11. 11. 2024 in št. ... z dne 17. 7. 2024 in na priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
2.Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da v Republiki Bosni in Hercegovini že prejema sorazmerni del starostne pokojnine ob upoštevanju delovne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji in delovne dobe, dopolnjene v Republiki BiH. Pri tem so bili upoštevani tudi štirje otroci in je s tem v zvezi v BiH dobila 4 leta dodatne dobe. Tožnica meni, da je upravičena do sorazmernega dela pokojnine tudi v Republiki Sloveniji. Ima 66 let starosti in ni več sposobna za delo zaradi bolezni. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.
5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 11. 11. 2024, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 17. 7. 2024. Prvostopenjski organ je odločil, da tožnica nima pravice do starostne pokojnine. Razlog za tako odločitev je bila ugotovitev, da tožnica ne izpolnjuje pogoja dopolnjene pokojninske dobe.
6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da ima tožnica v Republiki Sloveniji dopolnjena 4 leta, 7 mesecev in 6 dni pokojninske dobe, od tega 24 dni povečane zavarovalne dobe. V Bosni in Hercegovini je dopolnila 6 let, 4 mesece in 25 dni pokojninske dobe. Skupna pokojninska doba tako znaša 11 let in 1 dan. Omenjeno med strankama tudi ni sporno. Tožnica je rojena ...1959 in je na dan vložitve zahteve že dopolnila 65 let starosti.
7.Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2) v prvem odstavku 27. člena določa, da zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
8.Upoštevaje Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma (v nadaljevanju: Sporazum) je sodišče prve stopnje seštelo dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji, kot tudi dobo, dopolnjeno v Bosni in Hercegovini. Skupna pokojninska doba znaša 11 let in 1 dan. Tožnica tako ne izpolnjuje z zakonom določenega pogoja 15 let zavarovalne dobe. Ker niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine utemeljeno zavrnilo.
9.V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ima tožnica štiri otroke, ki bi jih po njenem mnenju bilo potrebno upoštevati pri ugotavljanju pokojninske dobe, pa je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da se skladno s 3. alinejo 129. člena ZPIZ-2 v pokojninsko dobo upošteva le čas, prebit v obveznem zavarovanju do uveljavitve ZPIZ-2. V prvem odstavku 130. člena ZPIZ-2 je določeno, da se v zavarovalno dobo šteje čas, prebit v obveznem zavarovanju s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom oziroma skladno s tretjim odstavkom tudi čas, prebit v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega, v trajanju, ki ustreza skupnemu številu ur takšnega dela v posameznem letu, preračunanem na polni delovni oziroma zavarovalni čas. Čas skrbi za otroka pa skladno z 28. členom ZPIZ-2 lahko vpliva na znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne pa na pridobitev zavarovalne dobe.
10.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
-------------------------------
1Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.
2Ur. l. RS, št. 2/2004.
3Ur. l. RS, št. 96/2012 in nasl.
4Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe, št. 37/2008.