Jedro

Praviloma velja, da mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ker je v konkretnem primeru do umika tožbe prišlo zaradi neplačila sodne takse, ne gre za primer umika tožbe zaradi izpolnitve zahtevka.

Izrek

Pritožba zoper 2. in 4. točko izreka se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Druga in tretja tožena stranka nosita vsaka svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se je prekinjeni postopek nadaljeval dne 17. 11. 2010 (1. točka izreka), da se postopek odločanja o tožbenem zahtevku ustavi (2. točka izreka), da se predlog tožeče stranke za zavarovanje terjatve z začasno odredbo zavrže (3. točka izreka) ter da mora tožeča stranka povrniti drugi toženi stranki pravdne stroške v višini 1.356,12 EUR, tretji toženi pa v višini 975,36 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka).

Zoper 2. in 4. točko izreka navedenega sklepa je vložila pravočasno pritožbo tožeča stranka. Navajala je, da je sicer nameravala plačati sodno takso, vendar pa predmetna tožba po začetku stečaju nad družbo K., d.o.o., ni imela več nobenega smisla. Nadalje je navajala razloge, zaradi katerih je prišlo do stečaja nad družbo K., d.o.o. Ker naj bi do stečaja prišlo zaradi prevare, v kateri naj bi sodelovale tožene stranke, je predlagala, da sodišče toženim strankam ne prizna pravdnih stroškov oziroma da odločitev o pravdnih stroških odloži do odločitve o odgovornosti I. K., tedanjega zakonitega zastopnika družbe K., d.o.o. Druga in tretja tožena stranka sta vložili odgovora na pritožbo in priglasili stroške odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

Kot določa zakon mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa (1. odstavek 105.a člena ZPP). Če v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (3. odstavek 105.a člena ZPP). V konkretnem primeru je zato sodišče prve stopnje štelo, da je tožba umaknjena, saj tožeča stranka v danem roku ni plačala sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Pritožbene navedbe o razlogih za stečaj družbe K., d.o.o., pa na odločitev ne morejo uspešno vplivati, saj ne navajajo pravno relevantnih dejstev.

O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (4. odstavek 163. člena ZPP), zato je sodišče prve stopnje hkrati s sklepom o ustavitvi postopka odločalo še o pravdnih stroških.

Praviloma velja, da mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (1. odstavek 158. člena ZPP). Ker je v konkretnem primeru do umika tožbe prišlo zaradi neplačila sodne takse, ne gre za primer umika tožbe zaradi izpolnitve zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje tožeči stranki utemeljeno naložilo plačilo stroškov postopka toženih strank v roku petnajst dni (1. odstavek 313. člena ZPP). Za predlagani odlog plačila stroškov postopka nasprotne stranke pa v določbah ZPP ni podlage.

Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, prav tako pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (1. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 1 odstavkom 366. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Ker odgovora na pritožbo za pravdo nista bila potrebna (1. odstavek 155. člena ZPP), je pritožbeno sodišče sklenilo, da druga in tretja tožena stranka sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.