Jedro

Predmet postopka se določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 so določene vrste pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje z zaznambo spora: zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na nepremičnini) in zaznamba spora o določitvi nujne poti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižni sodnik je z izpodbijanim sklepom zavrnil predlog za zaznambo spora, ker je predlagatelj zahteval zaznambo v sporu o obsegu zapuščine po pokojni O. Š..

Proti navedeni odločitvi je predlagatelj po svojem odvetniku vložil pravočasno pritožbo glede zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli zaznambo spora. S pritožbo pojasnjuje, da je predmet tožbenega zahtevka priznanje obstoja lastninske pravice na nepremičnini po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze. Predlagatelj pa ima položaj dediča po pokojni O. Š. in je zato tožbo zaradi premoženja, ki sodi v zapuščino, vložil kot lastnik oziroma solastnik, saj je bila O. Š. pravna prednica predlagatelja. Samo s predlagano zaznambo spora namreč predlagatelj lahko zaščiti svojo lastnino do pravnomočnega zaključka pravnega postopka, saj bo sicer v nasprotnem primeru zemljiškoknjižni lastnik z nepremičnino lahko razpolagal in predlagatelju onemogočil dedovanje tega premoženja.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi določila 5. točke 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo procesno dejanje), s katero se začne postopek glede pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravice na nepremičnini, če ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba spora). Predlog zaznambe spora tako ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, ampak samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi. Sodni postopek se začne z vložitvijo tožbe. Predmet postopka se določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 so določene vrste pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje z zaznambo spora: zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na nepremičnini) in zaznamba spora o določitvi nujne poti. Z vložitvijo tožbe, da v zapuščino po pokojni O. Š. spada polovica stanovanjske hiše na naslovu C., ter polovica parcele št. AA k.o. C. niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 1. odstavku 79. člena ZZK-1. Sporno vprašanje namreč je, ali so nepremičnine, navedene v 1. točki izreka tožbe, del zapuščine ali ne. Zato je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno uporabilo določila ZZK-1, ko je ocenilo, da je predmet pravde spor o dejstvih v zvezi z zapuščinskim postopkom, da zato to ni primer, zaradi katerega bi bilo mogoče dovoliti zaznambo spora po 1. točki 1. odstavka 79. člena ZZK-1. Utemeljeno pritožbo je tako pritožbeno sodišče zavrnilo, izpodbijani sklep potrdilo, hkrati pa odločilo o izbrisu zaznambe zavrnitve vpisa (4. alineja 3. odstavka 161. člena ZZK-1).