Jedro

Okoliščina, da sodišče prve stopnje v zapisniku naroka ni zapisalo, da je bila toženka pravilno vabljena (in da se ni opravičila), ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v 1. in 3. točki izreka ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 28193/2014 s 7. 3. 2014 ter tožencema naložilo, da morata tožeči stranki v 15 dneh povrniti 1.183,00 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožujeta toženca.

V pritožbi navajata, da druga toženka na narok za glavno obravnavo ni prišla, prvi toženec pa jo je opravičil. Bistvena kršitev iz 8. točke prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bila po prepričanju pritožnikov storjena, ker iz zapisnika o glavni obravnavi ne izhaja, ali je bila druga toženka na narok pravilno vabljena. Sodišče tudi ni preverilo, ali se je opravičila.

Iz zapisnika naroka o glavni obravnavi izhaja, da je sodišče prve stopnje dopustilo dokaz z vpogledom v listine v spisu, ne pa tudi, ali je ta dokaz v resnici izvedlo. Ker ga ni izvedlo, je podan pritožbeni razlog iz 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP.

V nadaljevanju pritožnika navajata, da sta bila le subsidiarna poroka, tožeča stranka bi morala izkazati, da ju je pozvala k plačilu dolga. Ker sodišče ni ugotovilo, ali ju je, je sodba materialnopravno napačna.

Pritožujeta se tudi zoper odločitev o stroških, pomanjkljivost vidita v tem, da sodišče prve stopnje ni navedlo pravne podlage, na katero se opira odmera kot strošek priznanih sodnih taks.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Bistvena kršitev iz 8. točke 2. odstavka (ne 1. odstavka, kot napačno navedeta pritožnika) 339. člena ZPP je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Toženca sta bila na narok za glavno obravnavo pravilno vabljena, kar izkazujeta vročilnici, speti k listovni številki 45 v spisu. Okoliščina, da sodišče prve stopnje v zapisniku naroka ni zapisalo, da je bila toženka pravilno vabljena (in da se ni opravičila), ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka.

6. Enako velja za to, da sodišče prve stopnje v zapisniku ni navedlo, da je pregledalo listinske dokaze. Sodišče je dopustilo dokaz s pregledom listin. Če teh ne bi pregledalo, odločbe ne bi moglo obrazložiti. Da bi bil pravdnima strankama pregled listin onemogočen (kar bi lahko predstavljalo bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), pa pritožnika ne trdita.

7. Pritožbene trditve o tem, da (in dejansko utemeljevanje zakaj) sta toženca subsidiarna poroka, so nedopustne pritožbene novote (337. člen ZPP), na katere višje sodišče podrobno ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ugotovilo, da uporabnica kredita (B., d. o. o.) ni izpolnila vseh obveznosti po pogodbi o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja, za katero sta toženca jamčila kot poroka. Trditve o tem, da bi morala sodba vsebovati ugotovitev o tem, ali je tožeča stranka najprej toženca pozvala k plačilu dolga, so nerazumljive. Najkasneje z vložitvijo predloga za izvršbo je bilo to storjeno. V obrazložitvi izpodbijane sodbe pa je povzeta tudi (nikdar prerekana) trditev tožeče stranke, da toženca dolga kljub opominjanju nista poravnala (3. odstavek obrazložitve). Ugotovitvi, da uporabnica kredita svoje obveznosti ni poravnala, toženca pa tudi ne, pritožnika ne nasprotujeta. Ob takšnih ugotovitvah je očitek, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo (1019. člen Obligacijskega zakonika), neutemeljen.

8. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi odločitve o stroških res ni navedlo, kje je podlaga, na katero se opira odmera kot strošek priznanih sodnih taks. Višje sodišče zato pritožnikoma pojasnjuje, da je podlaga za taksno obveznost Zakon o sodnih taksah (ZST-1), za njeno odmero pa taksna tarifa ZST-1; za postopek pred sodiščem prve stopnje tarifna številka 1111 taksne tarife.

9. Pritožba torej ni utemeljena, ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).