Up-749/03 - 6

18. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1443/02 z dne 23. 10. 2003 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Kopru št. Pd 339/96 z dne 22.8.2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Delovno sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice v delovnem sporu in naložilo pritožnici, da ji povrne 263.340,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 1993 dalje do plačila. Ugotovilo je, da tožnica za obdobje, ko je pri pritožnici opravljala delo kuharice, ni prejela plačilo za delo. Višje delovno in socialno sodišče je potrdilo sodbo prve stopnje in pritožbo pritožnice zavrnilo.

Pritožnica zoper sodbi vlaga ustavno pritožbo in zatrjuje kršitev 22. člena Ustave. Nezadovoljna z odločitvijo graja zaključek sodišč, da je dolžna tožnici plačilo na podlagi delovnopravnih predpisov. Sama namreč smatra, da kolikor je med njima obstajalo razmerje, je to bilo obligacijsko in ne delovno. Sodiščema očita, da svojih odločb nista obrazložili, zlasti glede njenih ugovorov o zastaranju in stvarni nepristojnosti delovnega sodišča. Meni, da je izpodbijana odločitev samovoljna in v nasprotju z delovnopravnimi predpisi.

B.

Temeljno, kar pritožnica očita izpodbijanima sodbama, je zaključek sodišč, da je tožnica za pritožnico opravljala dela po pravilih delovne zakonodaje in da ji je pritožnica dolžna po teh pravilih tudi plačati za opravljeno delo. Takšen očitek predstavlja ugovor zmotne uporabe materialnega prava, kar ni predmet presoje Ustavnega sodišča. Skladno s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Pritožnica sicer uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Neutemeljene so namreč njene navedbe, da se sodišči nista opredelili do njenih navedb o zastaranju terjatve in o stvarni nepristojnosti delovnega sodišča. Oba pritožničina ugovora sta sodišči obravnavali in obrazloženo zavrnili. Tudi pritožničin, z ničimer utemeljen očitek o samovoljnosti sodne odločitve, ne izkazuje kršitve te ustavne določbe. Zgolj nezadovoljstvo pritožnice z izidom pravde ne more utemeljiti kršitve pravice iz 22. člena Ustave.

Ker z izpodbijanima sodbama očitno ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan