Jedro

Tožnik je vložil tožbo za razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je zavrnila preizkus ocene delovne uspešnosti. Med postopkom je podal umik tožbe. Ker je tožena stranka v umik tožbe privolila, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi postopka. Prav tako utemeljeno je tožniku naložilo povračilo (utemeljeno priglašenih) stroškov postopka tožene stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (II. točka) spremeni tako, da se stroški znižajo na 144,20 EUR.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je umik tožbe vzelo na vednost in postopek ustavilo (I. točka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 925,17 EUR, po poteku paricijskega roka iz tega sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse v osmih dneh, da ne bo izvršbe (II. točka).

Tožnik vlaga pritožbo zoper II. točko izreka sklepa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka. Navaja, da je odločitev sodišča o stroških postopka napačna in v nasprotju z določili Zakona o odvetniški tarifi. Dejstvo je, da je tožnik vložil tožbo po uveljavitvi Zakona o odvetniški tarifi, ki je začel veljati s 1. 1. 2009. Pri tem tožnik opozarja na določilo 2. odstavka 155. člena ZPP, po katerem sodišče odmeri odvetniške stroške po veljavni tarifi, če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov. V konkretnem primeru bi moralo sodišče upoštevati vrednost spornega predmeta, ki je določena v 24. členu oziroma v 22. členu Zakona o odvetniški tarifi, tako da pripada nagrada po tar. št. 3100 tarife v znesku 89,70 EUR in ne 315,00 EUR, kot je odločilo sodišče. Posledično navedenemu so tudi napačno odmerjeni stroški nagrade na narok.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v izpodbijanem delu v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik je v predmetni zadevi vložil tožbo za razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je le-ta preizkus ocene delovne uspešnosti tožnika za leto 2008 kot neutemeljenega zavrnila. Tožnik je med postopkom podal umik tožbe in tožena stranka je v umik tožbe privolila, pri čemer je istočasno priglasila stroške postopka.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbeno navedbo tožnika in pri tem ugotavlja, da je sodišče pri odločitvi sicer pravilno uporabilo določilo 1. odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Je pa sodišče v nadaljevanju toženi stranki nepravilno priznalo stroške postopka, pri čemer pa bi sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov postopka moralo upoštevati tudi določila 22. člena in 24. člena Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 - ZOdvT) po tar. št. 3100. Tako toženi stranki pripadajo stroški postopka v višini 89,70 EUR za postopek in 34,50 EUR za narok ter za materialne stroške v višini 20,00 EUR, kar skupaj znaša 144,20 EUR, kar je skupaj tožnik dolžan povrniti toženi stranki.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo, za kar je imelo pravno podlago v določilih 3. točke 365. člena ZPP.