Jedro

Sodni izvedenec pridobi pravico do nagrade in povračila stroškov takrat, ko izpolni nalogo, ki mu jo je naložilo sodišče. Takšno pa je tudi enotno stališče sodne prakse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom sodnemu izvedencu geodetske stroke A. A. za opravljeno izvedensko delo odmerilo bruto nagrado in stroške v višini 1.156,00 EUR ter 22 % DDV v višini 254,32 EUR, skupaj 1.410,32 EUR ter odločilo, da se nagrada in stroški izplačajo na račun izvedenca iz predujma tožeče stranke. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna manjkajoči predujem 410,32 EUR plačati na transakcijski račun sodišča. 2. Zoper sklep se pritožujeta tožnici. V pritožbi in dopolnitvi pritožbe navajata, da je mnenje izvedenca popolnoma napačna in tako ni upravičen do nagrade. Izvedenec je v dopisih sodišču večkrat napisal, da je izvedeniško mnenje opravil v nepravdnem postopku, kar je popolnoma napačno, saj tožeča stranka toži v pravdnem postopku. Sodnica ne sledi tožbenemu zahtevku in trditvam tožeče stranke, da je 3. 3. 1997 kupila objekt s funkcionalnim zemljiščem in da je že po ZLNDL postala lastnica vseh nepremičnin, tudi parkirišča. Iz sklepa ni razvidno, koliko dokumentov naj bi izvedenec zbral, sicer pa mora tožeča stranka te dokumente videti. Prav tako bi moral izvedenec oglede specificirati s potnimi nalogi. Tožeča stranka je bila samo enkrat vabljena na ogled. Zavrača tudi postavko za izdelavo zelo zahtevnega izvedeniškega mnenja, izvedeniško mnenje je zavajajoče in brezpredmetno, kar bo v svojih pripombah izčrpno obrazložila. Izvedenec tudi ni pravilno preštudiral spisa ali pa ga ni hotel. Izvedeniško mnenje je pisal od februarja 2019, oddal pa ga je 1. 7. 2020, sodnica pa mu je vse to dopuščala in ni preverila upravičenosti njegovih navedb in razlogov za podaljšanje. Če ti razlogi niso upravičeni, naj se izvedenca izloči, višje sodišče pa samo odloči po tožbenem zahtevku. V tej zadevi je potrebno najprej razrešiti predhodno vprašanje o ničnosti listine o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja in tožbenem zahtevku. Sklep o določitvi izvedenca sploh ni potreben in ga sodišče ne bi smelo imenovati. Zadeva se vodi popolnoma v drugo smer nepravdnega postopka po ZVEtL-1. Tožeča stranka je tudi opazila, da dokument izvedenca ne vsebuje povsod žiga, sprašuje kako je z njegovo zaposlitvijo in delovnim razmerjem. Z dokazili naj izkaže, da se je redno izobraževal in da ima vse licence. O stroških izvedenca bo sodišče lahko odločalo šele, ko bo tožeča stranka podala pripombe na njegovo mnenje, s tem pa bo dokazala, da njegovo mnenje ni strokovno.

3. Izvedenec v odgovoru na pritožbo zavrača vse pritožbene trditve kot neutemeljene ter smiselno predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 249. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in po določbi 45. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ima sodni izvedenec pravico do nagrade in povrnitve stroškov za izvedensko mnenje. Plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov podrobneje ureja Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik1) v določbah 37. do 42. ter 47. do 50. člena.

6. Neutemeljen je osrednji pritožbeni očitek, s katerim tožnici utemeljujeta pritožbo, da izvedenec do plačila nagrade in povrnitve stroškov ni upravičen zato, ker je njegovo mnenje popolnoma napačno. Iz zgoraj navedenih zakonskih določb izhaja, da izvedenec pridobi pravico do nagrade in povračila stroškov takrat, ko izpolni nalogo, ki mu jo je naložilo sodišče. Takšno pa je tudi enotno stališče sodne prakse2. Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, torej ni pomembno, ali se pravdni stranki strinjata z vsebino izvedenskega mnenja ali pa mu nasprotujeta, kot tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Upravičenje izvedenca do plačila nastane z izpolnitvijo naloge. Tožnici sta že podali številne ugovore in pomisleke v obsežnih pripombah zoper izvedensko mnenje, kar bo vse predmet obravnavanja v nadaljnjem dokaznem postopku, ne utemeljuje pa odklonitve priznanja nagrade in stroškov izvedencu za opravljeno delo. Ker je izvedenec po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu opravil nalogo, ki mu jo je določilo v sklepu o postavitvi izvedenca, je torej upravičen do nagrade in stroškov, odmerjenih v skladu s Pravilnikom. Iz enakih razlogov je potrebno zavrniti pritožbo tudi v tistem delu, v katerem se očita prvostopenjskemu sodišču, da ne sledi tožbenemu zahtevku in trditvam tožnic, da določitev izvedenca sploh ni potrebna, ker je treba najprej razrešiti predhodno vprašanje o lastništvu nepremičnine, da bi bila potrebna napotitev na pravdo ter da bi o stroških izvedenca sodišče lahko odločalo šele po obravnavi pripomb na njegovo mnenje.

7. Sodišče zahtevnost izvedeniškega mnenja ugotavlja zlasti glede na obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, čas, ki ga ima sodni izvedenec na voljo, da pripravi mnenje, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet mnenja ter upoštevaje druge dejavnike, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela sodnega izvedenca (42. člen Pravilnika). Zahtevnost izvedeniškega mnenja je po 40. členu Pravilnika opredeljena v štirih skupinah in sicer manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno. Pritožnici se ne strinjata z odločitvijo, da gre v tem primeru za zelo zahtevno izvedeniško mnenje, ker da izvedenec „ni nič ugotovil, čeprav ima v spisu vso verodostojno dokumentacijo“ ter „narisal neko skico“. Pri tem pa ponavljata, da je njegovo mnenje napačno, zavajajoče in brezpredmetno. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v ugotovitve izpodbijanega sklepa, da je ob upoštevanju teže, kompleksnosti in zahtevnosti strokovnih vprašanj, na katere je izvedenec odgovoril ter glede na obsežno dodatno dokumentacijo, na katero se v mnenju sklicuje, primerna nagrada za zelo zahtevno mnenje. Da je upravičen do priglašenih stroškov za študij spisa po 4. točki prvega odstavka 37. člena Pravilnika, je izvedenec specificiral v stroškovniku in dodatnih pojasnilih (list. št. 323 in 324 spisa3). Ustrezno je pojasnil tudi priglašeno nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije ter za oglede po določbah 38. in 39. člena Pravilnika (v dodatnih pojasnilih je navedel obseg in vire dokumentacije ter trajanje ogledov). Torej ne drži, da izvedenec ni pravilno preštudiral spisa niti specificiral stroškov po postavkah, kot trdi pritožba.

8. Ostali očitki izvedencu, da je v dopisu sodišču omenjal nepravdni namesto pravdni postopek, da dokumenti ne vsebujejo povsod žiga, da bi bilo potrebno preveriti njegovo zaposlitev in redno izobraževanje in med drugim tudi, da naj bi napačno zapisal kratico Občinski ljudski odbor L., so za odločitev nepomembni oziroma povsem neutemeljeni. Glede roka za izdelavo izvedenskega mnenja sicer drži, kar navaja pritožba, da je bil sklep o imenovanju izvedenca izdan 18. 2. 2019 (izvedenec je spis prevzel 27. 2. 2019), mnenje pa je sodišče prejelo 1. 7. 2020. Kot izhaja iz podatkov spisa je moral izvedenec zagotoviti dodatno dokumentacijo, poleg tega pa je tudi iz osebnih razlogov (bolezen) predlagal sodišču podaljšanje roka za izdelavo mnenja. Sodišče prve stopnje je temu sledilo iz izvedencu rok izdelave mnenja večkrat podaljšalo iz objektivnih razlogov, nazadnje do 1. 7. 2020, kar pomeni, da izvedenec ni prekoračil roka za izdelavo mnenja. Izvedenec je vpisan v seznam sodnih izvedencev, ki ga vodi pristojno ministrstvo. Kot je pojasnil v odgovoru na pritožbo je Ministrstvu za pravosodje v letošnjem letu dostavil dokazila o izobraževanju v petletnem obdobju.

9. Pritožba zato ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

1 Ur. l. RS, št. 84/2018). 2 VSL I Cp 272/2015, I Cp 335/2016, I Cpg 1348/2015, II Cp 2296/2019, II Cp 2359/2019. 3 Druga tožnica je bila o tem seznanjena z vpogledom v spis dne 7. 8. 2020.