Jedro

Priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice. V postopku odobritve pravnega posla je potrebno ugotoviti, ali tak pravni posel po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ, saj se bi v nasprotnem primeru s sklepanjem pogodb na podlagi priposestvovanja lahko zaobšlo določbe ZKZ o predkupnih upravičencih. Glede na določbe drugega odstavka 43. člena SPZ mora zato biti v listini o priznanju take izvirne pridobitve lastninske pravice v korist tretje osebe ugotovljena in izkazana ne samo zakonsko določena doba za nastop lastninske pravice s priposestvovanjem, ampak mora biti ugotovljena in izkazana tudi dobroverna posest v smislu 27. in člena SPZ. To pomeni, da lahko stranke tudi same z zasebno listino (posadno listino) ugotovijo in priznajo piposestvovanje, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, ki morajo biti v taki listini ugotovljeni, izkazani in priznani.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožeče stranke za odobritev pravnega posla na osnovi posadne izjave opr. št. SV 812/13 z dne 9. 7. 2013, sklenjene med A.A., stanujočo ... ter tožečo stranko, katere predmet je kmetijsko zemljišče, parc. št. 879/1 in 880 obe k.o. ... V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da iz potrdila o namenski rabi zemljišča Mestne občine Koper izhaja, da se sporni parceli nahajata na I. območju kmetijskih zemljišč. Iz posadne listine izhaja, da stranki sklepata posadno izjavo, s katero prva stranka priznava solastniško pravico na navedenih parcelah drugi stranki na podlagi priposestvovanja. Iz same vsebine pogodbe in priloženih listin ni mogoče razbrati oziroma ugotoviti, ali so izkazani pogoji za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem. Stvarnoparvni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 28. členu namreč določa, da posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti. Pravna stališča v zvezi s priposestvovanjem slonijo na predpostavkah kot na primer, da mora dobroverna lastniška posest temeljiti na veljavnem pravnem naslovu, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice, da je dobroverni lastniški posestnik tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je stvar njegova. Tožeča stranka je imela kadarkoli možnost vpogledati v zemljiško knjigo in se prepričati, kdo je lastnik predmetnih parcel, nepremičnini, ki sta predmet priposestvovanja, pa tudi nista bili zajeti v sklepu o dedovanju po pokojnem očetu B.B., C.C., ki je umrl leta 2002, s katerim vsebino je bila tožeča stranka kot edina v prvem dednem redu gotovo seznanjena. V skladu z 2. alineo drugega odstavka 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) tako niso izpolnjeni pogoji za odobritev pravnega posla, zato je predlog tožeče stranke za odobritev pravnega posla zavrnil. 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje zavrnilo. V obrazložitvi navaja, da priposestvovanje na podlagi 43. člena SPZ res predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice, vendar se s priloženo posadno listino med pogodbenicama ureja razmerje za prenos lastninske pravice na predmetnih nepremičninah in gre za elemente pravnoposlovnega ravnanja. Organ v postopku odobritve pravnega posla tako lahko ugotovi, da tak pravni posel po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ in se pri tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča I U 120/2012 z dne 5. 3. 2013 ter I U 1884/2011 z dne 29. 1. 2013. 3. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je imel upravni organ možnost preverjanja, ali gre v konkretnem primeru za izigravanje zakona ali pa za pridobitev lastninske pravice na izviren način, kot zatrjuje tožeča stranka. V nadaljevanju opisuje okoliščine, na podlagi katerih je sporno zemljišče prešlo v uporabo njenega očeta C.C. ter kasneje na njo kot pravno naslednico. V nadaljevanju obrazlaga dobroverno posest in zatrjuje, da je njen pravni prednik na podlagi dobroverne posesti sporne nepremičnine priposestvoval in pri tem navaja razloge, ki tako sklepanje utemeljujejo. Sporne nepremičnine predstavljajo del vrta (botalov vrt), ki je v celoti v njeni lasti, zato je tudi vlagala v nepremičnine in okoli vrta zgladila nov zid, nepremičnine obdelovala in nanje zasadila sadno drevje. Na poziv zemljiškoknjižne solastnice je zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim sestavila predmetno posadno izjavo. Dobroverno lastniško posest in potek priposestvovalne dobe priznava tudi sama zemljiškoknjižna solastnica nepremičnin. Za navedene nepremičnine ni bil nikoli sklenjen noben pravni posel. Z zaslišanjem predlaganih prič, bi bila ugotovljena več kot 60 letna uporaba nepremičnine, zato v zadevi ne more iti za izigravanje zakona. Sodišču predlaga, da predlagani pravni posel odobri ter ji povrne stroške postopka.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopni organ pravilno zavrnil zahtevo tožeče stranke za pridobitev pravnega posla - posadne izjave, ki sta jo v obliki notarskega zapisa pred notarjem D.D. dne 9. 7. 2013 sestavili A.A., ..., kot prva stranka ter tožeča stranka, katere predmet je kmetijsko zemljišče parceli številka 897/1 in 880 obe k.o. ..., s katero prva stranka priznava solastniško pravico na navedenih parcelah, na podlagi priposestvovanja tožeče stranke. Prva stranka z navedeno posadno izjavo izrecno in nepogojno dovoljuje, da se v pristojni zemljiški knjigi na podlagi posadne listine pri spornih nepremičninah vpiše lastninska pravica na tožečo stranko do 1/3. 8. Posadna izjava lahko izkazuje nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, če so za to izpolnjeni pogoji iz 43. člena SPZ. Upoštevanje ustaljeno sodno prakso (sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 143/2013 z dne 24. 9. 2014 in druge) je potrebno tudi posadno listino predložiti v odobritev po določbah ZKZ, ne glede na to, ali je zapisna v obliki pogodbe ali kot zemljiškoknjižno dovolilo. Zemljiškoknjižno dovolilo je namreč po svoji vsebini razpologalni pravni posel. Ali ta temelji na pravnem poslu, ki po vsebini pomeni promet s kmetijskimi zemljišči v smislu 17. člena ZKZ, ali na v zakonu določenih dejanskih okoliščinah, katerih pravna posledica je izvirna pridobitev lastninske pravice, pa je predmet presoje v upravnem postopku odobritve, v katerem se ob upoštevanju dejanskih okoliščin konkretnega primera odloči, ali gre v konkretni zadevi za promet v smislu 17. člena ZKZ oziroma ali so podane okoliščine, zaradi katerih odobritev ni potrebna.

9. Tudi po mnenju sodišča je upravni organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je zahtevo tožeče stranke za odobritev pravnega posla na podlagi posadne izjave z odločbo zavrnil. ZKZ v 17. členu določa, da se za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami po tem zakonu šteje pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in v drugih primerih, ki jih določa ta zakon, promet kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami pa teče po postopku in na način, določen s tem zakonom, če ni glede predkupne pravice glede kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij z drugim zakonom določeno drugače. V skladu z 19. členom ZKZ se pravni posel ne odobri, če promet ni potekal po postopku in na način, določen v ZKZ.

10. Upoštevaje določbo že navedenega 43. člena SPZ priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice. V postopku odobritve pravnega posla pa je potrebno ugotoviti, ali tak pravni posel po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ, saj se bi v nasprotnem primeru s sklepanjem pogodb na podlagi priposestvovanja lahko zaobšlo določbe ZKZ o predkupnih upravičencih. Glede na določbe drugega odstavka 43. člena SPZ mora zato biti v listini o priznanju take izvirne pridobitve lastninske pravice v korist tretje osebe ugotovljena in izkazana ne samo zakonsko določena doba za nastop lastninske pravice s priposestvovanjem, ampak mora biti ugotovljena in izkazana tudi dobroverna posest v smislu 27. in 28. člena SPZ. Listina, ki kot temelj pridobitve lastninske pravice navaja prisestvovanje, mora tako vsebovati ugotovitev vseh dejstev, s katerimi se izkazuje izpolnjevanje pogojev (tako pravno mnenje Vrhovnega sodišče z dne 18. 12. 2001 in sklep VSRS II Ips 149/2011). To pa pomeni, da lahko stranke tudi same z zasebno listino (posadno listino) ugotovijo in priznajo piposestvovanje, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, ki morajo biti v taki listini ugotovljeni, izkazani in priznani (sodba VSRS X Ips 143/2013). Kot sta to ugotovila že upravni organ prve stopnje in pritožbeni organ, v posadni listini te ugotovitve niso ugotovljene, izkazane in priznane, zato je odločitev tožene stranke zakonita in pravilna, ugovori tožeče stranke pa neupoštevni.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K točki II. izreka:

12. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.