Jedro

Ne glede na dejstvo, da v tem sporu zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve formalno ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, temveč za spor med dvema stečajnima upnikoma, sama vsebina določb ZPPSL (po katerih je upnik, čigar terjatev je prerekana, napoten na postopek za ugotovitev prerekanja terjatve) pove, da je bistvo spora drugje. V postopku se bo moral ugotoviti obstoj uveljavljenih terjatev, ki obstajajo v razmerju med delavcem in delodajalcem. To pomeni, da gre formalno za posreden, vsebinsko pa za neposreden individualni delovni spor.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožnik je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložil tožbo zaradi ugotovitve obstoja prerekanih terjatev v stečajnem postopku. Bil je v delovnem razmerju pri družbi S. d.o.o., zoper katero se je 16.10.2007 začel stečajni postopek. Ta poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 140/2007. V tem postopku je prijavil terjatve iz naslova neizplačanih plač, regresa, odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja in zakonskih zamudnih obresti, v skupnem znesku 537.662,33 EUR. Stečajni upravitelj je terjatve priznal, prerekal pa jih je eden od upnikov - Z.. Glede na to je stečajni senat s sklepom napotil tožnika na pravdo za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev.

Okrožno sodišče v Ljubljani je sklenilo (sklep XI Pg 211/2008-6 z dne 5.6.2008), da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Oprlo se je na določbe 3. točke drugega odstavka 101. člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/94 in nadalj.), 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur. l. RS, št. 67/93) in 2. točke prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), saj gre za spor o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih (neizplačanih razlikah plač, regresu in odpravnini) iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem.

Delovno sodišče pristojnosti ni sprejelo in je dne 8.10.2008 predlagalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči v sporu o pristojnosti. Navedlo je, da gre za spor med dvema stečajnima upnikoma in ne za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Menilo je, da bi bilo Delovno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 (?) pristojno le, če bi napotitveni sklep določal, da mora tožnik vložiti tožbo zoper delodajalca.

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

ZPPSL določa, da se prijavljene terjatve upnikov v stečajnem postopku preizkusijo na naroku za preizkus terjatev (prvi odstavek 141. člena), da se mora o vsaki prijavljeni terjatvi določno izjaviti stečajni upravitelj (ki terjatev prizna ali prereka) ter da smejo prerekati prijavljene terjatve tudi upniki (prvi in drugi odstavek 142. člena). Po določbi prvega odstavka 144. člena ZPPSL stečajni senat s sklepom napoti upnika, čigar terjatev je prerekana, da pred pristojnim sodiščem ali drugim organom prične postopek za ugotovitev prerekane terjatve. Do naroka za preizkus terjatev je torej tožnik glede sporne terjatve v pravnem razmerju le s stečajnim dolžnikom. S tem, ko posamezni upnik izkoristi upravičenje do prerekanja prijavljene terjatve drugega upnika, pa nastane sporno razmerje med upnikom, katerega terjatev je prerekana, in upnikom, ki terjatev prereka. To je možno razrešiti med tema upnikoma (strankama), ki sta v sporu, in ne med stečajnim dolžnikom, katerega stečajni upravitelj je terjatev priznal, ter upnikom, ki je terjatev uveljavljal. Po določbi 3. točke drugega odstavka 101. člena ZS je okrožno sodišče pristojno v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča, ter v zadevah v zvezi z njimi. Takšna pristojnost po načelu atrakcije velja tudi za odločanje o ugotovitvenih tožbah, ki so vložene po določbi 144. člena ZPPSL, vendar samo v primeru, če je za odločanje v takšnih sporih podana stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti.

Po določbi točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Pristojnost delovnega sodišča je torej opredeljena vsebinsko (glede na pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja) in po strankah v takšnem sporu (med delavcem in delodajalcem). Kljub temu je za pravilno odločitev o pristojnosti pomembna predvsem vsebina oziroma narava spornega razmerja. Ne glede na dejstvo, da v tem sporu zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve formalno ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, temveč za spor med dvema stečajnima upnikoma, namreč sama vsebina določb ZPPSL (po katerih je upnik, čigar terjatev je prerekana, napoten na postopek za ugotovitev prerekanja terjatve) pove, da je bistvo spora drugje. V postopku se bo moral ugotoviti obstoj uveljavljenih terjatev, ki obstajajo v razmerju med delavcem in delodajalcem. To pomeni, da gre formalno za posreden, vsebinsko pa za neposreden individualni delovni spor.

Dejstvo strank, ki nista v razmerju delavec in delodajalec (dveh upnikov v stečajnem postopku) in dejstvo ugotovitvenega zahtevka torej v teh primerih ne spremeni pravnega temelja, ki izvira iz delovnega razmerja. Delovna sodišča in pravila postopka pred temi sodišči kot specializiranimi sodišči so prilagojena posebni naravi spornega razmerja. Zato je kljub strankama, ki nista več delavec in delodajalec, delovno sodišče pristojno za odločanje o takšnih sporih.

Navedeno stališče ni novo. V zvezi z določbo 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS, št. 19/94), ki se glede odločanja o pravicah, ki so predmet tega spora, ni razlikovala od b) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, je Vrhovno sodišče že zavzelo enako stališče (npr. v sklepu VIII R 8/96 in VIII R 4/99), takšno stališče pa je bilo tudi obsežno predstavljeno(1).

Na podlagi 2. odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je zato Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

.Op. št. (1): Npr. v Sodnikovem informatorju št. 15/96, stran 13 in 14, Sodnikovem informatorju št. 3/97, str. 6, članku Janeza Šlibarja, mag. Viktorja Planinšca - Podjetje in delo 3-4/1997, stran 411, članku Marijana Debelaka - Procesna in materialna vprašanja v delovnih sporih v povezavi s stečajem in prisilno poravnavo, Pravosodni bilten 2001/1, stran 105 in 106, članku dr. Vesne Rijavec - Sodni postopki v zvezi s stečajnim postopkom, Pravna praksa št. 21-22/2000, priloga, stran 3, itd..