Jedro

V izvršilnem postopku ugovorov, ki se nanašajo na samo odmero prispevka, ni več mogoče uspešno uveljavljati. Prav tako v postopku, ki se nanaša na izvršbo, ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora ničnosti odmerne odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Po izpodbijanem sklepu o davčni izvršbi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se zoper tožnico iz naslova neplačanega zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije opravi davčna izvršba dolgovanega zneska po odločbi št. 10-119717/2004, ki je postala izvršljiva 16. 5. 2005, pri čemer dolg po stanju na dan izdaje sklepa znaša: glavnica v višini 8,35 EUR, zamudne obresti od zapadlosti glavnice do dneva izdaje sklepa 4,35 EUR in stroški davčne izvršbe 20,86 EUR, skupaj za plačilo 33,56 EUR.

Z odločbo druge stopnje je pritožbeni organ tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil (1. točka izreka) ter zavrnil zahtevo za povrnitev pritožbenih stroškov (2. točka izreka). V obrazložitvi drugostopne odločbe je navedeno, da je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije tožnici 4. 3. 2010 po uradni dolžnosti pravilno izdala sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke iz naslova neplačanega zborničnega prispevka. Pri tem citira drugi odstavek 22. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ) ter prvi odstavek 25.b člena tega zakona, ki določa, da zbornica svojim članom odmerja zbornični prispevek, ga pobira in izterjuje. V drugem odstavku istega člena je določeno, da se zbornični prispevek odmeri z odločbo, izdano v upravnem postopku. O pritožbi zoper odločbo o odmeri zborničnega prispevka pa odloča ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo. Na podlagi tretjega odstavka tega člena zbornica za zavezanca, ki zborničnega prispevka v predpisanem roku ni plačal, uvede in vodi postopek izterjave. Za postopek izterjave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. Tako dalje citira določbe 143. ter 157. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Pojasnjuje, da je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije na podlagi vpogleda v knjigovodsko evidenco, po knjigovodskem stanju na dan 4. 3. 2010 ugotovila, da tožnica še nima poravnanega zborničnega prispevka za leto 2004, ki ji je bil odmerjen s pravnomočno odločbo št. 10-119717/2004 z dne 15. 4. 2005, ki je postala izvršljiva 16. 5. 2005. Z vročitvijo odločbe so tako za tožnico nastopile vse pravne posledice, ki izhajajo iz izreka navedene odločbe, torej tudi obveznost, da mora v določenem roku plačati določene zbornične prispevke. Ker tega tožnica v postavljenem 30 dnevnem roku ni storila, prav tako tega ni storila niti kasneje, vse do izdaje izpodbijanega sklepa, je prvostopni organ po uradni dolžnosti 4. 3. 2010 začel postopek davčne izvršbe in izdal izpodbijani prvostopni sklep. V zvezi s pritožbenim ugovorom zastaranja citira prvi odstavek 125. člena ZDavP-2, po katerem pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obračunati, odtegniti, odmeriti ali plačati ter drugi odstavek istega člena tega zakona, ki določa, da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. Dalje citira določbo 156. člena ZDavP-2, ki določa, da davčni organ postopa v skladu s tem delom zakona tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Navedena odločba o odmeri zborničnega prispevka je imela dan izvršljivosti 16. 5. 2005, zato davčna izvršba še ni zastarala in je bila tudi že izvedena. Poudarja, da se ne upošteva 347. člen Obligacijskega zakonika (OZ) in ne gre za triletni zastaralni rok. V tem primeru pa petletni zastaralni rok še ni potekel. Zavrača tudi pritožbeno navedbo, da si je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije z izvršbo pridobila premoženjsko korist. V nadaljevanju obrazložitve drugostopne odločbe v zvezi s pritožbenim ugovorom citira tudi peti odstavek 157. člena ZDavP-2, po katerem s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Zaradi vsega povedanega po prepričanju drugostopnega organa tožničina pritožba ni utemeljena. V zvezi z 2. točko izreka odločbe pa drugostopni organ navaja, da je tožnica zahtevala vrnitev stroškov pritožbe, pri čemer je bila njena zahteva za povrnitev stroškov pritožbenega postopka zavrnjena na podlagi določbe 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V zvezi s tem navaja, da tožnica v pritožbi ni pojasnila, kakšne stroške je imela z izvedeno izvršbo.

Tožnica vlaga tožbo zoper drugostopno odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 421-72/2010/2-VN z dne 5. 7. 2010, zoper sklep o davčni izvršbi št. DT 003213 z dne 4. 3. 2010 ter zoper odločbo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 10-119717/2004 z dne 15. 4. 2005. V tožbi navaja, da ji je s tem, ko ji ni bila dovoljena tožba zoper 1. točko izreka odločbe druge stopnje, kršena osnovna ustavna pravica. Dalje poudarja, da je zoper prvostopni sklep Kmetijsko gozdarske zbornice št. DT 003213 z dne 4. 3. 2010 vložila pritožbo zato, ker je terjatev za leto 2004 po odločbi št. 10-119717/2004 z dne 15. 4. 2005 po OZ zastarala. V zvezi s tem pojasnjuje, da 25.b člen ZKGZ jasno določa, da se zgolj za izterjavo uporabijo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. V pritožbi je tudi zahtevala razveljavitev sklepa o davčni izvršbi in povrnitev nezakonito pridobljenih sredstev ter povrnitev stroškov zaradi nezakonite izvršbe. Drugostopni organ pa v svoji odločbi ni odgovoril na njene pritožbene navedbe. V nadaljevanju tožbe navaja, da ji je bil zbornični prispevek za leto 2004 odmerjen v nasprotju z določili ZKGZ, saj jo je zbornica v nasprotju z določbami 8. in 9. člena tega zakona določila za obveznega člana zbornice. Zbornica ji je namreč kot lastnici odmerila obvezni članski prispevek le na osnovi podatkov o katastrskem dohodku. Kot lastnica zemljišč za svoj račun ne opravlja nobene kmetijske ali gozdarske dejavnosti, niti kmetijskih zemljišč sama ne obdeluje, pač pa jih v kmetijske namene uporablja druga oseba - kmet. Tako je prepričana, da je od osnove katastrskega dohodka plačala „davek“ dvakrat, in sicer kot dohodnino in kot obvezni članski prispevek zbornici. Drugostopni organ se po njenem mnenju tudi napačno sklicuje na določbe 125. člena ZDavP- 2, ki opredeljuje zastaranje davkov, saj osnovni predpis, ki ureja delovanje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, v tretjem odstavku 25.b člena jasno določa, da se določbe zakona, ki ureja davčni postopek, uporabljajo le za izterjavo zborničnega prispevka, po določbi drugega odstavka istega člena pa se zbornični prispevek odmeri z odločbo, izdano v upravnem postopku. Dalje meni, da je nezakonito sklicevanje pritožbenega organa na določbe ZDavP-2 tudi v delu, ki se nanaša na zamudne obresti (96. člen ZDavP-2). Po drugi strani pa Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ni pravilno uporabila določb 149. člena ZDavP-2, ki v postopku izterjave opredeljuje znesek, do katerega se davčna izvršba ne začne. V konkretnem primeru je iz prvostopnega sklepa razvidno, da je znesek zborničnega prispevka po odločbi št. 10-119717/2004 znašal 8,35 EUR. Prvostopni organ je torej ravnal nezakonito tudi, če terjatev ne bi že zastarala. Meni tudi, da je 2. točka izreka drugostopne odločbe in njena obrazložitev, glede na pritožbene navedbe, napačna. V pritožbi je namreč zapisano, da tožnica od drugostopnega organa pričakuje, da bo odločil o povrnitvi nezakonito pridobljenih sredstev ter povrnitev stroškov zaradi nezakonite izvršbe, drugostopni organ pa je odločal o stroških pritožbe. Po vsem povedanem sodišču predlaga, da odločbo Kmetijsko gozdarske zbornice izreče za nično, saj je bila izdana kot posledica prisiljenja in ni temeljila na pravilnih določbah ZKGZ ter da odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odpravi in odloči o povrnitvi zarubljenih denarnih sredstev po sklepu prve stopenje v znesku 33,56 EUR.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge prvostopnega sklepa in drugostopne odločbe ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče je predmetno tožbo obravnavalo kot tožbo proti sklepu o izvršbi v zvezi z odločbo druge stopnje, s katero je bila tožničina pritožba zoper sklep o izvršbi zavrnjena, glede na to, da je odmerna odločba Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 10-119717/2004 z dne 15. 4. 2005, postala že pravnomočna.

V obravnavni zadevi gre torej za davčno izvršbo na denarne prejemke dolžnika (tožnice) iz naslova neplačanega zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v skupnem znesku 33,56 EUR, pri čemer med strankama ni sporno, da izvršilni naslov predstavlja odločba Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 10-119717/2004 z dne 15. 4. 2005, ki je prav tako nesporno postala izvršljiva 16. 5. 2005, tožnica namreč temu ne ugovarja. Sporno ni niti, da predmetnega zborničnega prispevka ni plačala. Ugovarja pa tožnica zastaranju terjatve, odmeri zborničnega prispevka, uporabi določb ZDavP-2 ter kršitvi ustavnih pravic zaradi nedovoljenosti tožbe zoper prvo točko izreka odločbe druge stopnje.

V zvezi z zatrjevano kršitvijo tožničine „osnovne ustavne pravice“ sodišče pojasnjuje, da po določbi prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji) v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Upravni akt po tem zakonu pa je, glede na določbo drugega odstavka tega člena ZUS-1, upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni, posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. To pomeni, da se s tožbo v upravnem sporu lahko v konkretnem primeru izpodbija sklep o davčni izvršbi št. DT 003213 z dne 4. 3. 2010 in 2. točka izreka odločbe organa druge stopnje, ne pa 1. točka izreka odločbe organa druge stopnje, ker le-ta v izreku ne vsebuje meritorne odločitve. Zato je pouk o pravnem sredstvu v odločbi druge stopnje, po katerem zoper 1. točko izreka te (torej drugostopne) odločbe tožba v upravnem sporu ni dopustna, dopustno pa je zoper prvostopno odločbo in zoper 2. točko izreka te drugostopne odločbe vložiti tožbo v upravnem sporu, pravilen. Po povedanem je bilo treba takšen tožbeni ugovor kot neutemeljen zavrniti.

Zoper odločbo o odmeri zborničnega prispevka št. 10-119717/2004 z dne 15. 4. 2005 je imela tožnica možnost vložiti pritožbo, v kateri bi lahko ugovarjala, da ni zavezanka za plačilo tega prispevka ter uveljavljala morebitne druge ugovore, ki se nanašajo na odmero prispevka. V izvršilnem postopku pa ugovorov, ki se nanašajo na samo odmero prispevka, ni več mogoče uspešno uveljavljati, kot je tožnici pravilno pojasnil že pritožbeni organ v obrazložitvi odločbe druge stopnje in se pravilno oprl na določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 do 1/10). Prav tako v tem postopku, ki se nanaša na izvršbo, ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora ničnosti odmerne odločbe.

Utemeljen pa ni niti tožbeni ugovor zastaranja. Organa obeh stopenj sta pravilno uporabila določbe ZDavP-2, na uporabo katerega v zvezi s postopkom izterjave zborničnega prispevka, ki ga zavezanec ni plačal v roku, napotuje določba tretjega odstavka 25.b člena ZKGZ. Torej se določbe ZDavP-2, ki se nanašajo na vprašanje zastaranja izterjave, uporabljajo tudi v primeru zastaranja izterjave neplačanega prispevka in ni mogoče uporabiti določb OZ, na katere se v tožbi sklicuje tožnica.

Pravilno pa je upravni organ uporabil tudi ostale določbe ZDavP-2. Po prvem odstavku 96. člena tega zakona se namreč od davkov, ki jih zavezanec ni plačal v predpisanem roku, plačajo zamudne obresti. Ker tožnica spornega zborničnega prispevka ni plačala v roku, določenem v odmerni odločbi, kar niti ni sporno, je po citirani določbi v okviru postopka prisilne izterjave dolžna plačati tudi zamudne obresti. Tožnica pa se ne more uspešno sklicevati niti na določbo prvega odstavka 149. člena ZDavP-2, po kateri se davčna izvršba ne začne, če znesek davka po enem izvršilnem naslovu, razen v primeru iz 146. člena tega zakona, na dan zapadlosti ne presega 10 EUR. V obravnavani zadevi je namreč treba uporabiti citirano določbo v povezavi z določbo prvega odstavka 146. člena ZDavP-2, po kateri je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti. To pa pomeni, da je v obravnavani zadevi upravni organ ravnal pravilno, ko je kljub temu, da znesek neplačanega zborničnega prispevka na dan zapadlosti ni presegel 10 EUR, začel davčno izvršbo. V tem primeru se namreč izterjuje druga denarna nedavčna obveznost po odmerni odločbi z dne 15. 4. 2005. Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zoper prvostopni sklep zavrnil v celoti, torej tudi v delu, v katerem je zahtevala povrnitev nezakonito pridobljenih sredstev. Povrnitev katerih stroškov zahteva, pa tožnica v pritožbi niti ni opredelila, kar je organ druge stopnje v obrazložitvi odločbe tudi pojasnil, zato je odločitev tudi v tem delu pravilna.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.