Jedro

Upnik, ki mu je bila v stečajnem postopku priznana zgolj ločitvena pravica, ne pa tudi terjatev, ima zgolj pravico do poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, do višine, ki bo dosežena ob prodaji zastavljenega premoženja, nima pa pravice od stečajnega dolžnika zahtevati plačilo zavarovane terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se o prodaji premoženja stečajnega dolžnika, in sicer o denarnih terjatvah, ki jih v okviru postopka osebnega stečaja ni mogoče izterjati, in sicer:

-do dolžnika A. d. o. o. - v stečaju, naslov, v višini prijavljene in priznane (neto) navadne in prednostne denarne terjatve 17.813,17 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva začetka stečajnega postopka nad dolžnikom dalje do plačila ter v višini denarne terjatve 149.997,30 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2024 dalje do plačila,

-do dolžnika B. B. - v osebnem stečaju, v višini prijavljene in priznane zavarovane pogojne denarne terjatve 1.046.561,07 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva začetka stečajnega postopka nad dolžnikom dalje do plačila,

odloči tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, da se izklicna cena določi v višini 5.000,00 EUR, varščina v višini 500,00 EUR ter da se terjatve prodajajo skupaj, kot celota.

2.Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo stečajni dolžnik. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožnik v pritožbi med drugim navaja, da so bili vsi upniki, razen ločitvenega upnika C., d. o. o., poplačani izven stečaja. Meni, da bi moral zato slednji nositi 83,5 % stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka (po tretji alineji 5. točke četrtega odstavka 226. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; ZFPPIPP), med tem ko je sam pripravljen plačati preostali sorazmerni delež splošnih stroškov tega stečaja (16,5 %), v znesku 1.904,45 EUR, da se stečaj zaključi. Poleg tega meni, da je predlog upraviteljice glede prodaje terjatve v višini 1.046.561,07 EUR nesklepčen in neizvršljiv. B. B. je zgolj realni dolžnik, saj je lastnik nepremičnin, s katerimi je bila zavarovana terjatev do družbe A., d. o. o. - v stečaju, zaradi česar je bila v stečajnem postopku nad B. B. (St 0/2019) stečajnemu dolžniku D. B. priznana (zgolj) ločitvena pravica. Upraviteljica bo z zahtevkom za poplačilo iz priznane ločitvene pravice uspela, če noben drug hipotekarni upnik ne bo dokazal boljšega vrstnega reda svoje ločitvene pravice. Ker je bila za terjatve v višini, kot izhajajo iz izreka izpodbijanega sklepa, podana najvišja ponudba 400,00 EUR, bi sodišče moralo to prepoznati kot špekulativen nakup. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3.Stečajna upraviteljica je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne. Navaja, da tudi če so zaradi pobota terjatve prenehale, ločitveni upnik C., d. o. o., ni dolžan nositi splošnih stroškov, saj še vedno obstoji premoženje stečajnega dolžnika, ki še ni bilo unovčeno. Ker denarnih terjatev, ki so predmet prodaje, ni mogoče izterjati, izklicna cena tudi ni prenizka.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa glede prijavljene in priznane zavarovane pogojne denarne terjatve 1.046.561,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od začetka stečajnega postopka do plačila navaja, da je stečajna upraviteljica (v tem stečaju St 000/2012 nad D. B.; nadalje: stečajna upraviteljica) v postopku osebnega stečaja nad B. B. (St 0/2019), na podlagi Pogodbe o prodaji nepremičnine z dne 10. 6. 2005 in Aneksa k kupoprodajni pogodbi z dne 15. 12. 2005, prijavila pogojno terjatev iz naslova glavnice v višini 480.000,00 EUR in pogodbenih obresti v višini 671.796,12 EUR, skupaj v višini 1.152.216,75 EUR. Poleg tega navaja, da je stečajna upraviteljica uveljavljala tudi ločitveno pravico na zastavljenih nepremičninah v lasti dolžnika B. B. - v osebnem stečaju, pri katerih je vknjižena hipoteka z ID pravice ... v korist stečajnega dolžnika D. B. Nadalje trdi, da je stečajni upravitelj dolžnika (B. B. - v osebnem stečaju, nadalje: stečajni upravitelj) prijavljeno ločitveno pravico priznal in navedel, da ima upnik (D. B. - v osebnem stečaju) za terjatev (v višini glavnice 480.000,00 EUR ter obresti v višini 566.561,07 EUR, skupaj v višini 1.046.561,07 EUR spp) le pravico do poplačila iz posebne stečajne mase, ne pa iz splošne stečajne mase. Iz nadaljnje obrazložitve izpodbijanega sklepa nato izhaja, da stečajni dolžnik (D. B. - v osebnem stečaju) tako nima pravice do poplačila terjatve iz splošne stečajne mase (v stečajnem postopku nad dolžnikom B. B.), ampak le do poplačila terjatve iz posebne stečajne mase, na kateri ima prijavljeno in priznano ločitveno pravico in denarno terjatev.

6.Hipoteka je zastavna pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugim upniki zastavitelja. Hipoteko je mogoče ustanoviti za zavarovanje svojega ali tujega dolga. Glede na to ločimo zastavitelje na tiste, ki so hkrati osebni in realni dolžniki in zastavitelje, ki so zgolj realni dolžniki. Zastavitelji kot realni dolžniki so zastavili svojo nepremičnino za tuj dolg. Zastavitelji, ki so hkrati tudi osebni dolžniki, so zastavili nepremičnino za svoj dolg.

7.Kadar je osebni dolžnik hkrati tudi realni dolžnik, lahko hipotekarni upnik od sodišča zahteva, da naj toženi stranki naloži plačilo zavarovane terjatve. Drugačna je situacija, ko je hipotekarni dolžnik zgolj realni dolžnik, torej oseba, ki je svojo nepremičnino zastavila za obveznost nekoga drugega.

Za poplačilo iz hipoteke proti realnemu dolžniku se uporabi posebna tožba za dopustitev poplačila iz zastavljene nepremičnine (hipotekarna tožba), ne more pa upnik od sodišča zahtevati, da naj realnemu dolžniku naloži plačilo zavarovane terjatve. Realni dolžnik je tudi tisti, na katerega je bilo naknadno prenešeno s hipoteko obremenjeno premoženje glavnega dolžnika.

8.Iz zgoraj povzetih navedb sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu izhaja, da ima stečajni dolžnik (D. B.) v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom (B. B.), priznano pogojno denarno terjatev v višini 1.046.561,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od začetka stečaja dalje, ki je zavarovana s hipoteko na dolžnikovi nepremičnini. Ta terjatev je, skupaj s terjatvama do dolžnika A., d. o. o. - v stečaju, torej kot celota, predmet prodaje v tej zadevi. Nadalje je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa mogoče razbrati, da ima stečajni dolžnik (D. B.) v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom (B. B.) priznano (zgolj) ločitveno pravico za zavarovanje terjatve iz tega naslova (v višini 1.046.561,07 EUR spp), ki jo ima stečajni dolžnik (D. B.) do glavnega dolžnika A. d. o. o. - v stečaju. Tako izhaja iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da je stečajni upravitelj dolžnika (B. B. - v osebnem stečaju) ločitveno pravico priznal in navedel, da ima upnik (D. B. - v osebnem stečaju) za terjatev (v višini glavnice 480.000,00 EUR ter delno obresti - v višini 566.561,07 EUR, skupaj v višini 1.046.561,07 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od začetka stečaja dalje) le pravico do poplačila iz posebne stečajne mase, ne pa iz splošne stečajne mase v stečajnem postopku nad B. B. Iz slednjega bi torej sledilo, da stečajni dolžnik (D. B.) do dolžnika (B. B.) nima priznane terjatve, temveč zgolj ločitveno pravico na njegovih nepremičninah. Slednje trdi tudi stečajni dolžnik v pritožbi, saj navaja, da B. B. ni njegov osebni dolžnik ter da je stečajna upraviteljica zahtevala priznanje ločitvene pravice v korist ločitvenega upnika D. B. ki jo je stečajni upravitelj v stečajnem postopku nad B. B. (St 0/2019) tudi priznal.

9.Sodišče prve stopnje bo moralo zato najprej ugotoviti, ali je bila stečajnemu dolžniku (D. B.) v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom (B. B. - v osebnem stečaju) priznana pogojna denarna terjatev v višini 1.046.561,07 EUR, ki je zavarovana z ločitveno pravico na nepremičninah v lasti slednjega oziroma ali je bila stečajnemu dolžniku (D. B.) v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom (B. B. - v osebnem stečaju) priznana (zgolj) ločitvena pravica za zavarovanje tuje terjatve (do dolžnika A., d. o. o.). V kolikor drži to, kar trdi pritožnik, da ima stečajni dolžnik (D. B.) v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom (B. B. - v osebnem stečaju) priznano zgolj ločitveno pravico, ne pa tudi terjatve, ima zgolj pravico do poplačila iz vrednosti premoženja, ki je premet ločitvene pravice, do višine, ki bo dosežena ob prodaji zastavljenega premoženja.

10.Če pa je bila stečajnemu dolžniku D. B. (v stečajnem postopku St 0/2019) priznana tudi terjatev do B. B., se bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku ukvarjati še z drugimi očitki stečajnega dolžnika. Stečajni dolžnik v pritožbi trdi, da so bili vsi njegovi upniki, razen ločitvenega upnika C., d. o. o., že poplačani izven stečaja. Meni, da bi ga zato lahko bremenili zgolj še stroški v višini 1.904,45 EUR, pri čemer se v stečaju prodaja še drugo premoženje stečajnega dolžnika. Nadalje navaja, da bo stečajna upraviteljica z zahtevkom za prodajo nepremičnin ter za poplačilo zavarovane terjatve (v stečajnem postopku St 0/2019) uspela, če noben drug hipotekarni upnik ne bo dokazal boljšega vrstnega reda svoje terjatve.

Opozarja tudi na to, da gre v tej zadevi za špekulativen nakup, saj se prodajajo (neizterljive?) terjatve v že navedeni višini, za katere je bila dana ponudba za 400 EUR.

11.Vse te okoliščine so še nerazčiščene, vplivajo pa lahko na odločitev o prodaji (v tem postopku prodajanega) premoženja stečajnega dolžnika, saj dolžnik smiselno trdi, da pogoji za nadaljnjo prodajo premoženja stečajnega dolžnika niso izpolnjeni, saj naj bi bile vse terjatve in praktično vsi stroški že plačani. Gre za celoten sklop pravno relevantnih dejstev, ki (niti v dejanskem niti v pravnem pogledu) še niso bili predmet presoje pred sodiščem prve stopnje. Z njimi se bo moralo ukvarjati sodišče prve stopnje, ki lahko stečajno upraviteljico po potrebi pozove, da najprej poda dodatna pojasnila.

12.Pritožba je torej utemeljena. Ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki se nanašajo na predmet prodaje, so same s seboj v nasprotju. Izpodbijani sklep ima zato pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj so razlogi v izpodbijanem sklepu nejasni in sami med seboj v nasprotju (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Kot je bilo že pojasnjeno, glede na naravo kršitve te pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (354. člen ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1Primerjaj T. Keresteš v M. Juhart in drugi, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 611.

2Prav tam str. 688.

3Primerjaj III Ips 63/2018.

4Kot navaja stečajna upraviteljica v predlogu sklepa o prodaji - prvi z dne 8. 4. 2025, je bila v stečajnem postopku nad B. B. prerekana terjatev in ločitvena pravica upnika C., d. o. o., pravdni postopek v zvezi s tem pa še ni pravnomočno končan.

Zveza: