Jedro

Pritožba napačno razume določilo 125. člena ZNP. V skladu s tem členom sodišče po uradni dolžnosti ustanovi stvarno služnost le v primeru, če udeleženec, ki so mu bile stvari dodeljene, teh stvari ne more oziroma delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica in nasprotni udeleženki sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nepremičnina parc. 000/1 k.o. ..., katere solastnice so A. A. do 1/6, B. B. do 2/3 in C. C. do 1/6 razdruži tako, da jo prejme v izključno last prva nasprotna udeleženka B. B., predlagateljici in drugi nasprotni udeleženki pa v roku treh mesecev izplača vrednost njunega idealnega deleža do 1/6, kar za vsako znaša 2.618,33 EUR s pripadki (I. točka izreka). Odločilo je tudi, da imata predlagateljica in druga nasprotna udeleženka do izplačila zastavno pravico na nepremičnini (II. izreka) ter odmerilo skupne (III. točka izreka) in preostale stroške postopka (IV. izreka).

2. Zoper odločitev se je pravočasno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožila predlagateljica in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in odloči tako, kot je predlagala predlagateljica oziroma podrejeno, da zadevo vrne v ponovno sojenje pred sodišče prve stopnje.

Ne strinja se z odločitvijo, da se nepremičnina razdruži na način, da prva nasprotna udeleženka B. B. postane njena izključna lastnica, predlagateljico in drugo nasprotno udeleženko pa izplača. Trdi, da je odločitev v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem zadeve in tudi v nasprotju z materialnim predpisom. Sodišče ni upoštevalo ugotovitve izvedenca, da gre za majhno površino predmetnega zemljišča in na njem stoječega nadstreška in zato fizična delitev med solastnike glede funkcionalnosti in uporabe ni primerna in ni smotrna. Gre za del zemljišča, ki je funkcionalno povezan z zemljiščem parc. št. 000/2, nadstrešnica pa je enoten nedeljiv objekt, ki stoji na nepremičnini 000/1 in 000/2. Pod nadstreškom je mogoče vozila parkirati le eno za drugim. S predmetno razdružitvijo solastne nepremičnine je sodišče vzpostavilo nevzdržno stanje, ker predlagateljica svojega dela nadstreška ne more uporabljati, do njega nima dostopa. Zaključki sodišča, da je prva nasprotna udeleženka starejša oseba, ki nima dogovorjene pravice parkiranja, da zaradi slabših odnosov sodišče razume skrb prve nasprotne udeleženke, da bi ji predlagateljica odrekla pravico parkiranja, in da je ob takšnem načinu delitve izplačilo najnižje, so v celoti pravno nerelevantni. Prva nasprotna udeleženka ima v hiši zgolj služnostno pravico dosmrtnega bivanja in ne lastninske pravice in zato ne more imeti večjega pravnega interesa na 45 m2 zemljišča. Če je sodišče ugotovilo, da se nadstrešek lahko razdeli, bi moralo ugotoviti tudi, da se tudi solastno nepremičnino lahko razdeli. Sodišče je odločilo kontradiktorno, najprej je ugotovilo, da fizična delitev ni možna, potem pa je fizično razdelilo na nepremičnini zgrajen nadstrešek. Sodišče prve stopnje bi moralo tudi po uradni dolžnosti odločiti o ustanovitvi stvarne služnosti na podlagi 125. člena ZNP. Ker tega ni storilo, je nepravilno uporabilo materialno pravo.

3. Na pritožbo sta odgovorili nasprotni udeleženki in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo tudi materialno pravo in ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP1 v zvezi s 37. členom ZNP2). Razloge sodišča prve stopnje za odločitev sodišče druge stopnje v celoti sprejema, glede na pritožbene navedbe pa še dodaja.

6. Neutemeljeno pritožba vztraja, da ima predlagateljica večji pravni interes za dodelitev solastne nepremičnine v izključno last. Sodišče ni spregledalo ugotovitev izvedenca o nedeljivosti nadstreška, prav tako ne, da ima prva nasprotna udeleženka le služnostno pravico dosmrtnega bivanja. Ob nespornem dejstvu, da je prva nasprotna udeleženka večinska lastnica solastne nepremičnine (do 2/3), predlagateljica in druga nasprotna udeleženka pa le do 1/6, kar pomeni, da je izplačilo tudi najnižje ob dodelitvi nepremičnine večinski lastnici in ob ugotovitvi, da ima prva nasprotna udeleženka služnost stanovanja, pri čemer pa nima urejene pravice parkiranja, ki ima v urbanem okolju velik pomen, je zaključek sodišča, da ima ona večji oziroma močnejši interes od predlagateljice, povesem pravilen, pritožbene navedbe, da je slednje nerelevantno, pa neutemeljene. Skrb prve nasprotne udeleženke, da ji bo predlagateljica zaradi skrhanih odnosov odrekla pravico parkiranja, je tudi povsem razumljiva in ni nerelavntna. Zgolj zato, ker sta solastna parcela in parcela, ki je v lasti predlagateljice (000/2) povezani, pa predlagateljica nima večjega interesa od prve nasprotne udeleženke.

7. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da sodišče razmera ni ustrezno rešilo, ker je razdelilo tudi nadstrešek in predlagateljici onemogočilo dostop do njega in s tem njegovo uporabo. Že do sedaj je predlagateljica nadstrešek na parceli 000/2 uporabljala tako, da se je avto, ki je bil parkiran na solastni parceli, umikal, s čimer ni bilo večjih težav. Sodišče z odločitvijo tudi ni poseglo v nedeljivost nadstreška in ni odločilo kontradiktorno. Nadstrešek je ostal cel, prva nasprotna udeleženka pa je solastno nepremičnino prejela v izključno last, ker je za to izkazala močnejši interes.

8. Pritožba tudi napačno razume določilo 125. člena ZNP. V skladu s tem členom sodišče po uradni dolžnosti ustanovi stvarno služnost le v primeru, če udeleženec, ki so mu bile stvari dodeljene, teh stvari ne more oziroma delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari. Takšna situacija v obravnavanem primeru ni podana. Prva nasprotna udeleženka, ki so ji bile stvari dodeljene, lahko to stvar v celoti uporablja brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

10. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške, prav tako nasprotni udeleženki, ki z odgovorom na pritožbo nista bistveno prispevali k rešitvi tega spora (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. člena ZPP ter v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS št. 26/99 s spremembami 2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30-1481/1986 s spremembami