Jedro

Sodišče mora obrazložiti zamudno sodbo enako kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi. Prihranjeno mu je le ugotavljanje dejanskega stanja. Tudi pri zamudni sodbi mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. Su 72/2009-14 z dne 19.3.2009 prenesena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, v kateri je ugotovilo, da je tožeča stranka K. K. do 64/100 celote solastnik nepremičnine vl. št. 272 k.o. Č. in pokojna K. L. nazadnje stanujoča P. 7, Celje do 36/100 celote solastnica nepremičnine vl. št. 272 k.o. Č.

Zoper zamudno sodbo, ki jima je bila vročena šele v oktobru 2008, vlagata pritožbo M. M. in A.M. in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, saj zakonski pogoji za njeno izdajo niso bili podani. Toženki sta namreč skupaj s pokojno F. B. vložili pravočasen odgovor na tožbo dne 28.5.2003 in argumentirano pojasnili, zakaj tožnik ni solastnik nepremičnine več kot 50/100 v zvezi s tem je v teku tudi dokazni postopek. Konkretni spor je možno rešiti samo za vse tožene stranke enako, ker so enotni in nujni sosporniki v smislu določila 196. člena ZPP in vloženi odgovor na tožbo z dne 28.5.2003 učinkuje tako tudi za vse ostale tožene stranke.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku določa, da mora sodišče v obrazložitvi zamudne sodbe navesti razloge, ki opravičujejo takšno sodbo (5. odstavek 324. člena ZPP). Za sodbo izdano po kontradiktornem postopku, predpisuje zakon, da se v njeni obrazložitvi navedejo dejstva, dokazi in predpisi, na katere se sodba opira (4. odstavek tega člena). Na prvi pogled je videti, kot da se za obrazložitev zamudne sodbe ne terja, da sodišče razgrne strankam pravno podlago svojega odločanja. Vendar je mogoče zamudno sodbo izpodbijati iz vseh pritožbenih razlogov izvzemši zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 2. odstavek 338. člena ZPP). Za izpodbojni razlog zmotne uporabe materialnega prava pa mora pritožnik vedeti, katero pravno normo je sodišče uporabilo, da bi lahko pretehtal, ali je uporabilo pravo pravno normo in ali jo je pravilno uporabilo. Seveda mora pri tem vedeti, katera dejstva je sodišče štelo kot pravno relevantna. Skratka, sodišče mora obrazložiti zamudno sodbo enako kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi. Prihranjeno mu je le ugotavljanje dejanskega stanja. Torej tudi pri zamudni sodbi mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.

Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo tako in je v obrazložitev odločbe le prepisalo besedilo 318. člena ZPP, te sodbe ni mogoče preizkusiti. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 1. odstavka 354. člena ZPP zamudno sodbo razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. S takšnim razpletom zadeve se zato pritožbeno sodišče ni več ukvarjalo z drugimi v pritožbi uveljavljenimi procesnimi in materialnopravnimi razlogi.