Jedro

Ker toženka o tožnikovi vlogi ni odločila v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi zahtevi, niti v roku, ki ga je sama navedla v odgovoru na tožbo, saj sodišče do izdaje te sodbe ni prejelo njenega obvestila o izdaji upravnega akta (prvi odstavek 39. člena ZUS-1), je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženki naložilo izdajo upravnega akta v roku 30 dni od prejema te sodbe. Pri določitvi roka za odločitev je sodišče, ob upoštevanju navedb toženke v odgovoru na tožbo, ocenilo, da bo v tem roku lahko odločeno o tožnikovi vlogi za priznanje mednarodne zaščite.

Izrek

Tožbi se ugodi in se Ministrstvu za notranje zadeve naloži, da mora izdati upravni akt, s katerim bo odločilo o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito, v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe.

Obrazložitev

1. Tožnik v tožbi navaja, da je toženka predhodno že zavrnila njegovo prošnjo za mednarodno zaščito, vloženo 1. 3. 2016, z odločbo št. 2142-604/2016/11 (1312-12) z dne 23. 12. 2016, zoper katero je vložil tožbo v upravnem sporu. Upravno sodišče je njegovi tožbi s sodbo I U 64/2017-5 z dne 17. 5. 2017 ugodilo, navedeno odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Tožnik je s priporočeno pošto 26. 4. 2018 na toženko naslovil zahtevo, da naj odloči v nadaljnjih sedmih dneh, vendar do vložitve tožbe toženka odločbe v ponovljenem postopku ni izdala. Sodišču tako predlaga, da tožbi ugodi ter bodisi samo izvede dokazni postopek in razsodi tako, da njegovi prošnji za priznanje mednarodne zaščite ugodi tako, da mu prizna subsidiarno zaščito v Republiki Sloveniji, bodisi da toženki naloži, da mora izdati upravni akt, s katerim bo odločeno o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe.

2. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da o tožnikovi prošnji zaradi kompleksnosti primera in zaradi obravnave prošenj, ki so prispele pred tožnikovo, še ni odločila, bo pa odločitev o njegovi prošnji sprejeta do 30. 11. 2018. Sodišču predlaga, da tožbo zaradi neizdaje odločbe v zadevi priznanja mednarodne zaščite kot neutemeljeno zavrne.

3. Tožba je utemeljena.

4. Po določbi drugega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sme stranka sprožiti upravni spor, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenim rokom, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo stranke ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. Po določbi tretjega odstavka istega člena sme po prejšnjem odstavku ravnati tudi tožnik, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe.

5. V obravnavanem primeru gre za enostopenjski upravni postopek. Iz podatkov v spisu in navedb toženke v odgovoru na tožbo je razvidno, da toženka o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča I U 64/2017-5 z dne 17. 5. 2017 ni odločila v zakonsko določenem roku, niti ne po tem, ko jo je tožnik dne 26. 4. 2018 izrecno pozval, da izda odločbo v nadaljnjih sedmih dneh.

6. Ker toženka o tožnikovi vlogi ni odločila v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi zahtevi, niti v roku, ki ga je sama navedla v odgovoru na tožbo, saj sodišče do izdaje te sodbe ni prejelo njenega obvestila o izdaji upravnega akta (prvi odstavek 39. člena ZUS-1), je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženki naložilo izdajo upravnega akta v roku 30 dni od prejema te sodbe. Pri določitvi roka za odločitev je sodišče, ob upoštevanju navedb toženke v odgovoru na tožbo, ocenilo, da bo v tem roku lahko odločeno o tožnikovi vlogi za priznanje mednarodne zaščite.