Jedro

Predmetni postopek se je nadaljeval po določilih ZPP-D, skladno z njimi pa narok za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti ni obligatoren (454. čl. ZPP), sodišče prve stopnje pa tudi ne more šteti, da sta stranki zahtevali izvedbo naroka, če njune izrecne zahteve v tem smislu ni bilo.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje umik tožbe vzelo na znanje (pravno dosledno: štelo, da je tožba umaknjena), sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ajdovščini Ig 1 z dne 7.9.2007 v celoti razveljavilo in postopek ustavilo.

Proti navedenemu sklepu je tožeča stranka vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagala njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje. Navaja, da je bil predlog za izvršbo vložen 11.7.2007, torej pred uveljavitvijo ZPP-D. Po 130. čl. ZPP-D se postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo po določbah tega zakona, kar pomeni, da narok za glavno obravnavo ni bil obligatoren, kot to navaja sodišče prve stopnje. Tudi sicer je sodišče pravdnima strankama v tej zadevi 11.9.2009 poslalo vabilo na narok za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti, kjer je navedeno, da bo sodišče v primeru, da nobena izmed strank ne pride na narok glavne obravnave, odločilo na podlagi listinskih dokazov ali teh in drugih dokazov, ki jih je mogoče izvesti na naroku, pri tem pa se sklicuje na določila ZPP-D. Tožeča stranka tako smatra, da bi moralo sodišče odločiti na podlagi listinskih dokazov, ne pa šteti, da je tožeča stranka umaknila tožbo, ker ni prišla na narok za glavno obravnavo.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

V obravnavanem primeru je bil izvršilni postopek začet z vložitvijo izvršilnega predloga dne 12.7.2007 in se je po ugovoru dolžnika, sedaj tožene stranke, prevesil v pravdnega s sklepom z dne 3.3.2008, ki je postal pravnomočen 13.3.2008. Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), ki je pričela veljati 1.10.2008, v 1. odst. 130. čl. določa, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače. Torej se je predmetni postopek nadaljeval po določilih ZPP-D, skladno z njimi pa narok za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti ni obligatoren (454. čl. ZPP), sodišče prve stopnje pa tudi ne more šteti, da sta stranki zahtevali izvedbo naroka, če njune izrecne zahteve v tem smislu ni bilo (2. in 3. odst. 454. čl. ZPP izrecno omenjata „zahtevo“ stranke za izvedbo naroka). Glede na to je bilo treba pravne posledice neprihoda obeh strank na narok za glavno obravnavo presojati po 2. odst. 455. čl. ZPP, ne pa po 3. odst. 454. čl. ZPP, kot je to zmotno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Pa tudi sicer tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje v vabilu na narok za glavno obravnavo navedlo za primer izostanka obeh pravdnih strank z naroka za glavno obravnavo pravne posledice iz 2. odst. 455. čl. ZPP (6. točka vabila v prilogi A 15).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP, pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.