Jedro

V pravdo je mogoče vstopiti le do konca glavne obravnave, intervencijsko tožbo pa je dovoljeno vložiti le dokler postopek ni pravnomočno končan.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

I. Revizija zoper drugo toženca in peto toženca se zavrže. II. Stranska intervencija družbe A. d.o.o., na strani tožeče stranke, se zavrne.

III. Predlog družbe A. d.o.o., za pridružitev k tožeči stranki kot naknadni sospornik, se zavrže. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila družba A. d.o.o. Pritožbenih razlogov ni navedla, smiselno pa odločitev sodišča prve stopnje izpodbija v II. in III. točki izreka.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da pritožnica ni podala nobenih pritožbenih trditev v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje v I. točki izreka izpodbijanega sklepa. Višje sodišče je zato sklep v tem delu preizkusilo v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) in ugotovilo, da ti niso podani, zato je pritožba v tem delu neutemeljena.

6. V zvezi z odločitvijo v II. in III. točki izreka izpodbijanega sklepa se pritožnica obširno sklicuje na dne 20. 3. 2013 sklenjeni Sporazum o fiduciarnem odstopu terjatve v zavarovanje v obliki notarskega zapisa (v nadaljevanju Sporazum) po 20.a členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), na podlagi katerega je od tožeče stranke, družbe B. d.o.o., nepogojno pridobila terjatve do toženih strank. Sklicuje se na 4. in 5. člen Sporazuma, po katerem bo v primeru ko in če bo cedent prejel poplačilo terjatev, ki so bile odstopljene cesionarju, nemudoma izvršil prenakazilo na cesionarja ter mu odstopil vso dokumentacijo v tej zvezi. Trdi, da je izpolnjen pogoj po 3. točki 191. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se nanaša na pravico do statusa materialnega sospornika, ker tako določa drug zakon, v konkretnem primeru 20.a člen ZIZ.

7. Tudi ta pritožbeni razlog je neutemeljen. Sodišče prve stopnje je predlog pravilno zavrnilo tako na podlagi 191. člena ZPP, po katerem je mogoče v pravdo vstopiti le do konca glavne obravnave (drugi odstavek 191. člena ZPP), kot na podlagi 193. člena ZPP, po katerem je mogoče tožbo vložiti dokler postopek ni pravnomočno končan. V tej zadevi se je to zgodilo 23. 4. 2014 z izdajo sodbe in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 524/2013, ki je izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Pritožnica je intervencijsko tožbo vložila po tem, 16. 10. 2014. 8. Tudi sicer pa iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 28. 7. 2016 izdalo sklep, po katerem je v pravdo namesto tožeče stranke vstopila prej prvo tožena stranka, sodišče prve stopnje pa je revizijo zavrglo. Sklep je postal pravnomočen 3. 9. 2016. 9. Višje sodišče se je omejilo le na pritožbene trditve, ki so odločilnega pomena za presojo utemeljenosti pritožbe (prvi odstavek 360. člena ZPP) in ker ta ni utemeljena, jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Pritožnica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila. Odgovor na pritožbo pa ni v ničemer prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, zato stroškovno ni bil potreben (155. člen ZPP). Posledično tudi tožena stranka sama krije stroške, ki so ji z njim nastali.