Jedro

Institut omejitve postulacijske sposobnosti je dopusten tudi z vidika 23. člena Ustave RS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlagateljev predlog za obnovo postopka z 29. 8. 2018. 2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. Uveljavlja kršitve 14., 22. in 23. člena Ustave RS, 20. in 47. člena Listine EU, 80. in 107. člena Pogodbe k Ustavi za Evropo ter 13. in 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Predlaga, da višje sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je zaprosil za brezplačno pravno pomoč (BPP), ker je brez finančnih in materialnih dobrin ter brez prihodkov. Njegovo prošnjo je sodišče zavrnilo in mu s tem onemogočilo vložitev predloga za obnovo postopka. Zoper odločbo Okrožnega sodišča BPP 000/2018 je vložil tožbo na upravno sodišče, sodbe upravnega sodišča pa še ni prejel. Okrajno sodišče v Ljubljani z njegovim ekonomskim stanjem in zavrnjeno prošnjo za BPP ni bilo seznanjeno, sam pa ni pravnik in ni vedel, da bi jo moral vložiti po odvetniku. Sodišče mu je zato odreklo pravico do odvetnika, ki bi mu morala biti zagotovljena. Navaja, da nima pravniškega državnega izpita. Na podlagi navedenega je razvidno, da nima enakih pravic glede na njegov ekonomski položaj in ne more uveljavljati pravice do izrednega pravnega sredstva, ki jo lahko vloži le odvetnik. S sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani P 1043/2015 -IV so mu bile kršene pravice po 14. členu Ustave RS - enakost pred zakonom, 22. člen Ustave RS - enakega varstva pravic, 23. člena Ustave RS - pravica do sodnega varstva, 20. člena listine EU - enakost pred zakonom, 47. člena listine EU - pravica do pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, II-80. člena pogodbe o Ustavi EU - enakost pred zakonom, II-107. člena Pogodbe o Ustavi EU - pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, 13. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah - do učinkovitega pravnega sredstva in 14. člena Konvencije o človekovih pravicah - prepoved diskriminacije.

V skladu z določbo 6. točke 396. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je vložil predlog, saj zaradi odločitve okrožnega sodišča, ki mu je zavrnilo prošnjo za BPP, ni imel možnosti, da bi vložil predlog po pooblaščencu. Če bi čakal na odobritev BPP, bi zamudil rok iz 6. točke 396. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano odločbo zavrglo predlagateljev predlog za obnovo postopka. Odločitev je oprlo na tretji odstavek 86. člena ZPP, po katerem lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Citirano določilo ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).

5. Pritožnik (predlagatelj v postopku za sporazumno razvezo zakonske zveze) je vložil izredno pravno sredstvo (predlog za obnovo postopka) in nima opravljenega pravniškega državnega izpita (kar potrdi sam pritožnik v pritožbi). Ker predlagatelj predloga ni vložil po odvetniku, niti nima opravljenega pravniškega državnega izpita, niso izpolnjeni pogoji za vložitev predloga za obnovo postopka po določilih 86. člena ZPP. Po določilu 338. člena ZPP je treba nedovoljen predlog za obnovo postopka zavreči. 6. Pritožnik trdi, da mu je bilo onemogočeno uveljavljanje izrednih pravnih sredstev, saj je pred vložitvijo tega sredstva zaprosil za odobritev BPP, vendar je sodišče z odločbo BPP 000/2018 njegovo prošnjo zavrnilo (list. št. 16 v spisu). V pritožbi navaja, da je zoper odločbo sodišča vložil tožbo na upravno sodišče, o kateri še ni odločeno. Pritožbeno sodišče je zato opravilo poizvedbe na upravnem sodišču in ugotovilo, da je upravno sodišče tožnikovo tožbo, s katero je izpodbijal odločbo BPP 000/2018 z 21. 8. 2018, zavrnilo.

7. Vse navedeno potrjuje odločitev prvostopenjskega sodišča o tem, da izredno pravno sredstvo (predlog za obnovo postopka), ki ga je vložil predlagatelj sam in ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, ni dovoljeno. Zato ga je bilo potrebno zavreči. Odločitev prvostopenjskega sodišča je zato pravilna.

8. Predlagateljevi očitki o kršitvah pravic po 14., 20. in 23. členu Ustave RS ter zatrjevane kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah listine EU niso utemeljene. Obvezno odvetniško zastopanje je predpisano za vsa izredna pravna sredstva. Pogoj obveznega odvetnikovega zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v pravdnem postopku ne velja le, če ima stranka oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Institut omejitve postulacijske sposobnosti je dopusten tudi z vidika 23. člena Ustave RS.1

9. Pritožnik navaja, da je brez premoženja in mu ni bila odobrena BPP, za katero je zaprosil. Prav tako mu je omejena svoboda, saj prestaja zaporno kazen. Da ne bi bila onemogočena pravica do dostopa do sodišča tistim osebam, ki zaradi premoženjskega stanja ne zmorejo pooblastiti odvetnika, zakon ureja inštitut BPP. Okrožno sodišče v Ljubljani je z z odločbo BPP 000/2018 z 21. 8. 2018 predlagateljev predlog za dodelitev BPP za sestavo in vložitev predloga za obnovo postopka za razvezo zakonske zveze zavrnilo.2 Pri tem je presojalo tako prosilčev socialno ekonomski položaj, kot pričakovani izid zadeve za prosilca in ocenilo prosilčevo prošnjo za očitno nerazumno. Predlagatelj tako ni bil neenako obravnavan niti mu niso bile kršene pravice dostopa do sodišča. 10. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlog, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti ter izpodbijani sklep potrditi.

1 Primerjaj A. Galič v : Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, stran 367. 2 Upravno sodišče je pritožnikovo tožbo, ki jo je vložil zoper odločbo, zavrnilo.