Jedro

Materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku je zelo omejeno; na podlagi določbe drugega odstavka 53. člena in določbe 56. člena ZIZ namreč velja breme vložitve obrazloženega ugovora na eni strani in breme prekluzije na drugi. Dolžnik torej v fazi ugovora ne more računati na pomoč sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva. Ne samo, ker narok za obravnavo ugovora ni obligatoren (29.a člen ZIZ); zaradi določbe drugega odstavka 53. člena ZIZ (sodišče je dolžno ugovor, ki ni obrazložen, zavrniti) in prekluzije ugovornih navedb (56. člen ZIZ), dolžnik po izteku ugovornega roka ne more učinkovito navajati dejstev, ki bi jih lahko že v predhodnem ugovoru. Dolžnik mora že v ugovoru navesti vsa dejstva, ki so v okviru posameznega ugovornega razloga pomembna, in zanje predložiti dokaze. Sicer pa je o tem poučen tudi v pravnem pouku sklepa o izvršbi. Zahteva po materialnem procesnem vodstvu dlje od tega ne gre. To pomeni, da mora dolžnik trditveno in dokazno breme v celoti izpolniti v pravočasnem ugovoru, ki ga mora vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi. Navedeno pomeni, da dolžnik kasneje, po ugovoru, ne more dopolniti svojih navedb, o katerih naj bi bili predlagani priči zaslišani.

Izrek

I.Pritožba zoper IV. točko izreka sklepa se zavrže. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanih I., II. ter III. točki izreka sklep potrdi.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor še v nerešenem delu (glede plačila 117.333,34 EUR na dan 19. 3. 2019 na račun terjatve upnika pod točko I.a izreka sklepa o izvršbi in glede ugovora zoper IV. točko izreka sklepa o izvršbi) zavrnilo (I. točka izreka). Zavrnilo je zahteve dolžnika za povrnitev izvršilnih stroškov z dne 10. 6. 2019, z dne 23. 3. 2020, z dne 16. 3. 2022, z dne 5. 2. 2024 in z dne 12. 2. 2024 (II. točka izreka). Odločilo je, da je dolžnik dolžan upniku v 8 dneh plačati 2.602,26 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov (III. točka izreka). Zavrnilo je zahtevi upnika za povrnitev izvršilnih stroškov z dne 15. 4. 2022 in z dne 7. 2. 2024 (IV. točka izreka).

2.Dolžnik vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijani sklep in terjatev zmanjša za plačilo 117.333,34 EUR, upniku pa naloži v plačilo stroške postopka, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredno, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponoven postopek in dopolnitev.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba zoper IV. točko izreka ni dovoljena, v preostalem delu pa je neutemeljena.

5.V skladu s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Pravni interes za pritožbo je podan, kadar lahko pritožnik, če je pritožba utemeljena, doseže zase izboljšanje svojega pravnega položaja oziroma neposredno pravno korist. To pomeni, da ima pritožnik pravni interes za pritožbo le, kadar je zanj izdana neugodna odločba. V IV. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov zahtevek za povrnitev stroškov. V tej točki izreka je torej za dolžnika izdana ugodna odločitev, zato zoper njo nima pravnega interesa za pritožbo. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika v tem delu zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6.V preostalem delu je sodišče druge stopnje odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

7.Upnik je 17. 4. 2019 izvršbo predlagal na podlagi izvršljivega notarskega zapisa z dne 15. 9. 2015, v katerem sta se stranki dogovorili za posojilo v znesku 175.000,00 EUR s pripadki. Vrnitev posojila je bila dogovorjena do najkasneje 30. 6. 2016 na osebni račun upnika.

8.Zoper izdani sklep o izvršbi je dolžnik vložil ugovor, v katerem je med drugim navajal delno plačilo dolgovanega zneska1, in sicer naj bi se z upnikom dogovorila, da dolžnik na upnika prenese celoten solastniški delež do 2/3 na apartmaju, upnik pa za znesek prejete kupnine zmanjša dolg po navedeni posojilni pogodbi.

9.Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo. Svojo odločitev je sprejelo na podlagi dokazne ocene, da dolžnik svojih ugovornih trditev ni dokazal. Predlaganih zaslišanj prič C. C. in D. D. ni izvedlo. Kot je bilo že pojasnjeno, sodišče ni dolžno izvesti dokazov, ki jih stranka ne substancira, torej ne navede konkretnih dejstev, ki bi jih z njimi dokazovala. Pritožba sodišču prve stopnje očita relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 285. členom ZPP, ki naj bi jo sodišče storilo z opustitvijo dolžnega materialnega procesnega vodstva. Po določbi 285. člena ZPP sodnik postavlja vprašanja in skrbi na drug primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazi, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh, da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo. Poudariti je treba predvsem, da je materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku zelo omejeno; na podlagi določbe drugega odstavka 53. člena in določbe 56. člena ZIZ namreč velja breme vložitve obrazloženega ugovora na eni strani in breme prekluzije na drugi. Dolžnik torej v fazi ugovora ne more računati na pomoč sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva. Ne samo, ker narok za obravnavo ugovora ni obligatoren (29.a člen ZIZ); zaradi določbe drugega odstavka 53. člena ZIZ (sodišče je dolžno ugovor, ki ni obrazložen, zavrniti) in prekluzije ugovornih navedb (56. člen ZIZ), dolžnik po izteku ugovornega roka ne more učinkovito navajati dejstev, ki bi jih lahko že v predhodnem ugovoru. Dolžnik mora že v ugovoru navesti vsa dejstva, ki so v okviru posameznega ugovornega razloga pomembna, in zanje predložiti dokaze. Sicer pa je o tem poučen tudi v pravnem pouku sklepa o izvršbi. Zahteva po materialnem procesnem vodstvu dlje od tega ne gre. To pomeni, da mora dolžnik trditveno in dokazno breme v celoti izpolniti v pravočasnem ugovoru, ki ga mora vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi.2 Navedeno pomeni, da dolžnik kasneje, po ugovoru, ne more dopolniti svojih navedb, o katerih naj bi bili predlagani priči zaslišani.

10.Glede na navedeno tudi sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom, da dolžnik s svojimi navedbami v ugovoru v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena ni uspel izpodbiti utemeljenosti upnikove terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova. On je tisti, ki bi moral izkazati, da je bil dejansko sklenjen dogovor o poplačilu, ki ga zatrjuje. To mu pa po oceni sodišča prve stopnje, ki ji pritrjuje tudi sodišče druge stopnje, ni uspelo. Ob vseh izvedenih dokazih in kljub zatrjevanim neskladjem v izpovedbi upnika ni bilo mogoče z veliko stopnjo prepričanja zaključiti, da je s prodajo apartmaja prišlo do plačila konkretno te terjatve. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, je očitno med strankama potekalo več medsebojnih poslov. Izpodbijana odločitev sodišča, da se ugovor dolžnika zavrne, je tako pravilna.

11.Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12.Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Tudi glede stroškov odgovora na pritožbo je odločilo, da jih krije upnik sam, ker so le ti za izvršbo nepotrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). V odgovoru na pritožbo namreč ni navedel ničesar, kar bi prispevalo k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Gre za ugovor prenehanja terjatve po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.

2Tako dr. Damjan Orož, Doktorska disertacija, Ugovor v izvršbi in njegov vpliv na stopnjo pravne varnosti, strani 59 do 61.