Jedro

Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega ali duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih osebnih potreb.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu v odločbi o preživninski obveznosti (točka III. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zakonsko zvezo nepravdnih strank razvezalo (točka I. izreka) ter otroka A. A. dodelilo v varstvo in vzgojo predlagateljici, to je materi B. B. (točka II. izreka), nasprotnega udeleženca, to je očeta otroka pa zavezalo k plačevanju mesečne preživnine v znesku 400,00 EUR (točka III. izreka). Nadalje je odločilo, da stiki med hčerko in očetom potekajo po predhodnem dogovoru, upoštevaje koristi otroka (točka IV. izreka) in da udeleženci krijejo sami svoje stroške postopka (točka V. izreka).

2.Prvostopni sklep v odločbi o preživninski obveznosti izpodbija oče otroka zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče povsem zmotno ugotovilo njegove mesečna zaslužke, ker njegova plača znaša okrog 1.000,00 EUR mesečno, ne pa 3.000,00 EUR mesečno, kot to v razlogih izpodbijanega sklepa navaja prvostopno sodišče. V dokaz pritožbenega zatrjevanja prilaga plačilne liste za leto 2025. Nadalje opozarja, da je mati otroka brezposelna po lastni krivdi, je pa zdrava in stara šele 42 let ter je tako sposobna tudi z delom prispevati k preživljanju skupnega otroka. Tudi to dejstvo bi se moralo upoštevati pri določitvi mesečne preživnine. Sicer pa so tudi potrebe otroka zmotno ugotovljene, ker strošek bivanja v dijaškem domu v znesku 217,00 EUR mesečno pokriva tudi stroške prehrane za otroka med tednom in v tem času tudi nima otrok bivalnih stroškov na domu matere. Prvostopno sodišče pa tudi nezadostno obrazlaga ostale skupne stroške v znesku 390,00 EUR mesečno, ki so v vsakem primeru previsoko ovrednoteni. Potrebe otroka znašajo največ 500,00 EUR mesečno in v tem obsegu je tudi treba določiti preživnino, ki jo je dolžan plačati oče otroka. Pritožba še opozarja na pravilen zapis imena, ker ime hčerke ni X. A. temveč A. A. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.V odgovoru na pritožbo mati otroka obširno zavrača pritožbena izvajanja in predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere potrebne za otrokov razvoj. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega ali duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih osebnih potreb (190. člen DZ). Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva predloga za določitev preživnine (196. člen DZ). Po določbi prvega odstavka 197. člena DZ lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.

6.Nasprotni udeleženec je oče A. A. Predlagateljica B. B. je mati A. A. in je na sodišče vložila predlog za razvezo zakonske zveze, dodelitve otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov ter plačilo preživnine. V predlogu je zatrjevala, da oče otroka prejema okrog 1.600,00 EUR mesečne plače, da potrebe otroka znašajo okrog 800,00 EUR mesečno (v ta namen je predložila dokazila o letnih oziroma mesečnih potrebah otroka - priloga A6 do A15) in zahtevala, da oče pokrije polovico mesečnih potreb otroka, to je 400,00 EUR mesečno. Očetu otroka je bil predlog vročen z ustreznim pravnim poukom, da lahko odgovori na predlog in da se v postopku pred sodiščem lahko zastopa sam ali po pooblaščencu - odvetniku. Oče otroka odgovora na predlog ni vložil in se tudi ni udeležil naroka razpisanega za dne 2. 6. 2025, na katerega je bil pravilno vabljen. Šele v pritožbenem postopku je oče otroka pričel zatrjevati, da njegova plača ne znaša 1.600,00 EUR oziroma 3.000,00 EUR, kot je na naroku povedala mati otrok, temveč le 1.000,00 EUR. V dokaz navedenih pritožbenih zatrjevanj je predložil obračune plač (priloga B2) za obdobje februar - junij 2025. Navedenih novih dejstev (trditev o višini plače očeta) in novih dokazov (obračuni plač za obdobje februar - junij 2025) pritožbeno sodišče zaradi prekluzije (prepoznega navajanja novih dejstev in novih dokazov v postopku) ne more upoštevati. Po določbi 34. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) lahko pritožnik v pritožbi vselej navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le v primeru, če so v korist otrok. Zatrjevana dejstva in predlagani dokazi pa v danem primeru niso v korist otroka, ker so usmerjeni v znižanje mesečne preživnine za otroka.

7.Pritožba ne izpodbija odločitve prvostopnega sodišča glede razlogov za spremembo že določene preživnine za otroka na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti N 144/2008 z dne 6. 6. 2008, s katerim je bila določena preživnina v znesku 120,00 EUR mesečno. V zvezi s pritožbenimi izvajanji glede materialnih zmožnosti zavezanca pritožbeno sodišče še enkrat pripominja, da je oče otroka s pritožbenimi zatrjevanji o višini mesečne plače prekludiran in je tako sprejeti neprerekana zatrjevanja matere otroka v predlogu, da oče zasluži vsaj 1.600,00 EUR (na naroku je zaslišana kot stranka izpovedala, da zasluži 3.000,00 EUR) in da potrebe otroka znašajo 800,00 EUR mesečno, kot je mati otroka zatrjevala v predlogu in to dokazovala z listinskimi dokazi (priloga A6 do A15). Izhajajoč iz tako ugotovljenih materialnih zmožnosti očeta in potreb otroka je prvostopno sodišče pravilno določilo oziroma zvišalo preživnino na znesek 400,00 EUR mesečno. Take odločitve tudi ne morejo spremeniti pritožbena sklicevanja na delovno sposobnost matere, ker ta glede na ugotovljene potrebe otroka nosi preostale polovične mesečne potrebe otroka, pri čemer otrok živi pri materi. Pritožbena sklicevanja na nepravilen zapis imena otroka v točki III. izreka (v drugi vrstici je dejansko storjena administrativna napaka, kjer je zapisano namesto za mld. A. A., "za mld. X. A.") pa v ničemer ne vpliva na odločitev prvostopnega sodišča, ker je z vsemi ostalimi zapisi v izpodbijanem sklepu (tudi v izreku in celo v isti točki izreka) navedeno pravilno ime A. A. in tako identifikacija otroka tudi po izreku sklepa ni sporna. Sklep je izvršljiv.

8.Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom ZNP-1 v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

9.Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil, predlagateljica z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato krije sama stroške odgovora na pritožbo.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 197 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 34

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.