Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je zapustnik napravil oporoko, je nastopilo oporočno dedovanje, čemur nobeden od zakonitih dedičev ne nasprotuje oz. veljavnosti oporoke ne izpodbija. Oporočno razpolaganje (svoboda testiranja) je omejeno le z institutom nujnega dednega deleža. Pritožnik, ki je zapustnikov nečak, ni oseba iz kroga zakonitih dedičev, ki ima pravico zahtevati del zapuščine, zato pravice do nujnega dednega deleža nima.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je odločeno, da celotno zapuščino na podlagi pismene oporoke z dne 14. 2. 1972 deduje zapustnikova vdova.
2. Pritožuje se zakoniti dedič A. Š. Sklep o dedovanju izpodbija v celoti. Meni, da je zaradi oporočnega dedovanja oškodovan, saj bi – če zapustnik oporoke ne bi napisal – dedovali vsi zakoniti dediči. Zahteva nujni dedni delež, ki mu pripada. Izjavlja, da nujni dedni delež sprejema.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zapustnik ni imel otrok; preživela ga je vdova. Ker je napravil oporoko, je nastopilo oporočno dedovanje, ki ga je deležna vdova – oporočna dedinja, ki je zapuščino sprejela.
5. Zapustnikova svoboda razpolaganja z zapuščino je res omejena z nujnim dednim deležem v korist bližnjih svojcev. Določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev gre del zapuščine po zakonu. Ta del morajo te osebi dobiti, četudi jih je zapustnik v oporoki prezrl1. Kot nujni dediči so v prvem odstavku 25. čl. Zakona o dedovanju našteti: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikovi starši ter zakonec. Z drugim odstavkom 25. čl. Zakona o dedovanju je določeno, da so zapustnikovi dedi in babice ter bratje in sestre nujni dediči tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. V prvem in drugem odstavku 25. čl. naštete osebe so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati. Nobeden od zapustnikovih zakonitih dedičev drugega dednega reda2 nujnega dednega deleža ni uveljavljal. 6. Pritožnik, ki je zapustnikov nečak (sin pred zapustnikom umrle zapustnikove sestre), ni nujni dedič, torej oseba iz kroga zakonitih dedičev, ki ima pravico zahtevati del zapuščine. Kot zakoniti dedič drugega dednega reda bi bil v primeru zakonitega dedovanja upravičen dedovati, pravice do njunega dednega deleža – upoštevajoč 25. čl. Zakona o dedovanju – pa nima.
7. Ker je zapustnik napravil oporoko, je nastopilo oporočno dedovanje, čemur nobeden od zakonitih dedičev ne nasprotuje oz. veljavnosti oporoke ne izpodbija. Ker je oporočno razpolaganje (svoboda testiranja) omejeno le z institutom nujnega dednega deleža, pritožnik pa pravice do nujnega dednega deleža nima, ni mogoče slediti pritožbeni trditvi, da je pritožnik z izpodbijanim sklepom o dedovanju oškodovan.
8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena.
1 Karel Zupančič, Viktorija Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, 2009, stran 92 2 Zapustnik ni imel otrok, preživela ga je vdova. Zapustnikova starša sta umrla pred zapustnikom. Na podlagi 14. in 15. čl. Zakona o dedovanju so po zapustniku upravičeni dedovati (zakoniti dediči): vdova, zapustnikovi bratje, ki so preživeli zapustnika in otroci zapustnikovega brata in sestre, ki sta umrla pred zapustnikom.