Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep I Cp 2007/2018

ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.2007.2018 Civilni oddelek

oporočno dedovanje zakonito dedovanje nujni dedič pravica do nujnega dednega deleža dediči drugega dednega reda
Višje sodišče v Ljubljani
9. januar 2019

Povzetek

Sodba se nanaša na vprašanje oporočnega dedovanja, kjer je zapustnik napravil oporoko, po kateri celotno zapuščino deduje njegova vdova. Pritožnik, zapustnikov nečak, ki ni nujni dedič, izpodbija sklep o dedovanju, vendar sodišče ugotovi, da nima pravice do nujnega dednega deleža, saj ni oseba iz kroga zakonitih dedičev. Pritožba je zavrnjena, sklep sodišča prve stopnje pa potrjen.
  • Oporočno dedovanje in pravica do nujnega dednega deležaAli ima pritožnik pravico do nujnega dednega deleža, če ni oseba iz kroga zakonitih dedičev?
  • Utemeljenost pritožbeAli je pritožba zakonitega dediča utemeljena, glede na to, da zapustnik ni imel otrok in je napravil oporoko?
  • Pravice zakonitih dedičevKdo so nujni dediči po Zakonu o dedovanju in kakšne pravice imajo?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker je zapustnik napravil oporoko, je nastopilo oporočno dedovanje, čemur nobeden od zakonitih dedičev ne nasprotuje oz. veljavnosti oporoke ne izpodbija. Oporočno razpolaganje (svoboda testiranja) je omejeno le z institutom nujnega dednega deleža. Pritožnik, ki je zapustnikov nečak, ni oseba iz kroga zakonitih dedičev, ki ima pravico zahtevati del zapuščine, zato pravice do nujnega dednega deleža nima.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je odločeno, da celotno zapuščino na podlagi pismene oporoke z dne 14. 2. 1972 deduje zapustnikova vdova.

2. Pritožuje se zakoniti dedič A. Š. Sklep o dedovanju izpodbija v celoti. Meni, da je zaradi oporočnega dedovanja oškodovan, saj bi – če zapustnik oporoke ne bi napisal – dedovali vsi zakoniti dediči. Zahteva nujni dedni delež, ki mu pripada. Izjavlja, da nujni dedni delež sprejema.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zapustnik ni imel otrok; preživela ga je vdova. Ker je napravil oporoko, je nastopilo oporočno dedovanje, ki ga je deležna vdova – oporočna dedinja, ki je zapuščino sprejela.

5. Zapustnikova svoboda razpolaganja z zapuščino je res omejena z nujnim dednim deležem v korist bližnjih svojcev. Določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev gre del zapuščine po zakonu. Ta del morajo te osebi dobiti, četudi jih je zapustnik v oporoki prezrl1. Kot nujni dediči so v prvem odstavku 25. čl. Zakona o dedovanju našteti: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikovi starši ter zakonec. Z drugim odstavkom 25. čl. Zakona o dedovanju je določeno, da so zapustnikovi dedi in babice ter bratje in sestre nujni dediči tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. V prvem in drugem odstavku 25. čl. naštete osebe so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati. Nobeden od zapustnikovih zakonitih dedičev drugega dednega reda2 nujnega dednega deleža ni uveljavljal. 6. Pritožnik, ki je zapustnikov nečak (sin pred zapustnikom umrle zapustnikove sestre), ni nujni dedič, torej oseba iz kroga zakonitih dedičev, ki ima pravico zahtevati del zapuščine. Kot zakoniti dedič drugega dednega reda bi bil v primeru zakonitega dedovanja upravičen dedovati, pravice do njunega dednega deleža – upoštevajoč 25. čl. Zakona o dedovanju – pa nima.

7. Ker je zapustnik napravil oporoko, je nastopilo oporočno dedovanje, čemur nobeden od zakonitih dedičev ne nasprotuje oz. veljavnosti oporoke ne izpodbija. Ker je oporočno razpolaganje (svoboda testiranja) omejeno le z institutom nujnega dednega deleža, pritožnik pa pravice do nujnega dednega deleža nima, ni mogoče slediti pritožbeni trditvi, da je pritožnik z izpodbijanim sklepom o dedovanju oškodovan.

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena.

1 Karel Zupančič, Viktorija Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, 2009, stran 92 2 Zapustnik ni imel otrok, preživela ga je vdova. Zapustnikova starša sta umrla pred zapustnikom. Na podlagi 14. in 15. čl. Zakona o dedovanju so po zapustniku upravičeni dedovati (zakoniti dediči): vdova, zapustnikovi bratje, ki so preživeli zapustnika in otroci zapustnikovega brata in sestre, ki sta umrla pred zapustnikom.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia