Jedro

Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za vložitev tožbe v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 221/2012-5 z dne 3. 1. 2013, je Upravno sodišče Republike Slovenije odločilo, da se prošnja A.A. (tožnice v tem postopku) za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje zoper sklep Študentskih domov v Ljubljani, Pisarne za študentske domove, številka 6001-18040/2012/p z dne 14. 9. 2012, v zvezi z odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, številka 6000-83/2012/2 z dne 30. 11. 2012, v zadevi izpolnjevanja pogojev in meril za podaljšanje subvencioniranja bivanja študentov za študijsko leto 2012/213, zavrne. V obrazložitvi tožena stranka razlaga, da je tožnica dne 11. 12. 2012 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem 1. in 2. stopnje zoper sklep Študentskih dom v Ljubljani, Pisarne za študentske domove, številka 6001-18040/2012/p z dne 14. 9. 2012, v zvezi z odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, številka 6000-83/2012/2 z dne 30. 11. 2012, v zadevi izpolnjevanja pogojev in meril za podaljšanje subvencioniranja bivanja študentov za študijsko leto 2012/2013. Svojo odločitev tožena stranka razlaga z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa v 11. in 12. členu finančne pogoje prosilca v postopku dodelitve bpp, ki morajo biti izpolnjeni. Ker tožnica prejema denarno socialno pomoč, se finančni položaj ni ugotavljal. V nadaljevanju razlaga izpolnitev objektivnega (vsebinskega) pogoja po prvem odstavku 24. člena ZBPP, ki mora biti prav tako izpolnjen, to se pravi ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti. Tožena stranka razlaga vsebino Razpisa za sprejem in podaljšanje bivanja študentu visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnih za študijsko leto 2012/2013 (v nadaljevanju razpis), na podlagi katerega je bila vložena prošnja. Ker je bil v obravnavanem primeru sporen rok oddaje in način oddaje obrazca za sprejem v študentske domove do 20. avgusta 2012, tožena stranka podrobno navaja določbe razpisa, ki določajo način oddaje in določbe prvega odstavka 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa pravočasnost vloge. Ker pa prosilka glede na razlago tožene stranke, ki jo sodišče v sodbo ne povzema, prošnje ni poslala elektronsko, temveč jo je v eVŠ le izpolnila, natisnila in po priporočeno po pošti dne 20. 8. 2012 poslala, njena prošnja ni bila vložena v roku in na način, ki je bil predpisan v razpisu. Glede na navedeno tožena stranka ocenjuje, da vložitev tožbe v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh in ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev bpp.

Tožnica v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je v razpisu nejasno opredeljeno, kdaj je vloga popolna in kdaj je pravočasna. Določila so si med seboj v nasprotju. Glede pravočasnosti vloge se ne predvideva, da bi vloga morala biti tudi oddana v elektronski obliki. Določila razpisa so tako zavajajoča in bi morala tožena stranka v primeru zmote šteti v prid vlagatelju. Sodišče je namesto, da bi odločalo o dodelitvi bpp, prejudiciralo zahtevek. Gre za kompleksno pravno vprašanje glede tolmačenja med seboj si nasprotujočih si določil razpisa in odločitve o tem, ali je tožnica ravnala skladno s tako pomanjkljivimi določili razpisa. Tožena stranka je s takšno odločitvijo prekoračila svoja pooblastila, ker se je spustila v vsebino odločanja zadeve, za katero je sploh zaprosila za bpp. Tožnica predlaga, da sodišče zahtevku o dodelitvi bpp v celoti ugodi in tožnici prizna povrnitev stroškov nagrade in dejanskih stroškov odvetnika v tej zadevi. Z nadaljnjo vlogo dne 13. 3. 2013 prilaga še sodbo Upravnega sodišča, oddelek v Celju, št. IV U 231/2012-11 z dne 19. 2. 2013, iz katere izhaja, da je bilo njeni tožbi ugodeno, iz tega tudi sledi, da je zavrnitev vloge za dodelitev bpp neutemeljena.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta mora biti podana ves čas postopka. Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti (dokončnega) upravnega akta, s katerem je kršena tožnikova pravica ali njegova na zakon oprta neposredna korist. Če je očitno, da z izpodbijanim aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika, se tožba zavrže (6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Pri tem ne zadošča le možnost ugotovitve nezakonitosti upravnega akta.

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožnica vložila tožbo dne 5. 2. 2013, zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, številka Bpp 221/2012-5 z dne 3. 1. 2013, s katero je bila njena prošnja za dodelitev izredne bpp zoper sklep Študentskih domov v Ljubljani, Pisarne za študentske domove, številka 6001-18040/2012/p z dne 14. 9. 2012, zavrnjena. Vsebinsko odločitev o pritožbi zoper slednjo navedeno odločbo je sprejelo Upravno sodišče s sodbo IV U 231/2012-11 z dne 19. 2. 2013, s katero je tožbi ugodilo in odločbo Študentskih domov v Ljubljani, Pisarna za študentske domove Ljubljana, številka 6001-18040/2012/p z dne 14. 9. 2012 odpravilo ter zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek. Glede na takšno odločitev sodišča, je prenehal tudi tožničin pravni interes, ki mora biti podan ves čas postopka oziroma si tožnica v primeru ugoditve tožbi svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.