Jedro

Predlagateljica vlaga predlog za dopustitev revizije sama, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Predlagateljica vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je zavrglo njeno pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje.

2. Predlog ni dovoljen.

3. Za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku. Izjema velja le za stranke, ki so same opravile pravniški državni izpit. Tako je v tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP določeno, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 4. Ustavno sodišče je že presojalo ureditev obveznega pravnega zastopanja. Tako je na primer v odločbi U-I-69/07 z dne 14. 12. 2008 pojasnilo, da "obvezno pravno zastopanje pripomore k povečanju kakovosti sojenja in s tem k razvoju prava v sodni praksi, k razbremenitvi sodišč in s tem k pospešitvi postopkov in k zmanjšanju zaostankov, ker so vloge, ki jih sestavi oseba z ustrezno pravno izobrazbo, v primerjavi z vlogami laičnih strank preglednejše in kakovostnejše" (13. točka obrazložitve). V odločbi Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009 je še pojasnilo, da ti "razlogi utemeljujejo potrebo po ustrezni pravni izobrazbi osebe, ki lahko sestavi vlogo v postopku pred Vrhovnim sodiščem", zato je s temi razlogi utemeljeno tudi razlikovanje med strankami, ki nimajo pravniškega državnega izpita, in tistimi, ki ga imajo in ki so zato že same usposobljene za vložitev izrednega pravnega sredstva (5. točka obrazložitve). V tej odločbi je Ustavno sodišče tudi pojasnilo, da pri sedanjem (spremenjenem) sistemu revizije subjektiven vidik, tj. varstvo pravic strank v konkretnem primeru, ni primaren, ampak sta poudarjena objektivni pomen tega pravnega sredstva in vloga Vrhovnega sodišča za razvoj prava, za usmerjanje sodne prakse in za njeno poenotenje. Gre za sistem, po katerem se revizija dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti (reševanje pomembnih pravnih vprašanj in s tem prispevek k razvoju prava skozi sodno prakso ter zagotavljanje enotnosti sodne prakse). Spremenjen pomen revizije v sistemu pravnih sredstev pomeni, da so lahko pogoji za dostop do Vrhovnega sodišča strožji. Glede na te cilje zato tudi stališče, po katerem strank ni treba posebej opozarjati na omejitve postulacijske sposobnosti, ni nesorazmerno (2. člen Ustave). Ustavno sodišče je zaključilo, da razlaga zakona, v skladu s katero stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni treba opozarjati na procesne omejitve glede zastopanja, ne pomeni nesorazmerne omejitve dostopa do sodišča. 5. Predlagateljica vlaga predlog za dopustitev revizije sama, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).1

6. Sklep je bil sprejet soglasno.

1 Prim. npr. sklepi VSRS DoR INS 2/2024 z dne 11. 6. 2024, III DoR 173/2021 z dne 14. 12. 2021, III DoR 38/2011 z dne 5. 7. 2011.