Jedro

Inšpekcijski postopek je vrnjen v stanje, ko o nelegalnosti objekta A še (sploh) ni bilo odločeno. Tožnica zato s tožbo, s katero uveljavlja odpravo odločitve, ki je že odpravljena, zadeva pa vrnjena v ponoven postopek, v tem upravnem sporu očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z v uvodu navedeno delno odločbo je prvostopenjski organ družbi B., d. o. o. (prizadeti stranki v tem upravnem sporu) v 1. točki izreka naložil, da mora ustaviti gradnjo objekta A, to je reciklažnega skladiščno predelovalnega poslovnega centra B. za predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov, skupnih tlorisnih dimenzij 48,50 x 98,00 m, višine 12 m, etažnosti P+1, ki je na parc. št. ... 2718/26. V 2. točki izreka delne odločbe je odločil, da mora v roku 360 dni od vročitve te odločbe na lastne stroške odstraniti nelegalne dele objekta A, ki so bili po požaru s 15. 5. 2017 nad temeljno talno ploščo zgrajeni na novo brez gradbenega dovoljenja ter so v tej točki izreka konkretno navedeni. V 4. izreka so bile za nelegalno gradnjo iz 1. točke izreka izrečene prepovedi iz 158. člena ZGO-1. V točkah 3., 5. in 6. pa je organ odločil o načinu prisilne izvršbe, stroških in nesuspenzivnosti pritožbe.

2. Drugostopenjski organ je delno ugodil pritožbi prizadete stranke tako, da je 1. točko izreka prvostopenjske odločbe dopolnil z navedbo nelegalnih delov objekta in delov, ki se ohranijo in so navedeni v 2. točki izreka prvostopenjske odločbe. V preostalem je pritožbo prizadete stranke zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnica zoper navedeno odločitev vlaga tožbo, v kateri sodišču predlaga, naj odpravi 1. točko izreka drugostopenjske odločbe in potrdi 1. točko izreka prvostopenjske odločbe, 2. točko izreka prvostopenjske odločbe pa naj spremeni tako, da nalaga odstranitev celotnega na novo zgrajenega objekta A. Podrejeno sodišču predlaga, naj odpravi 1. točko izreka drugostopenjske odločbe in potrdi 1. točko izreka prvostopenjske odločbe oziroma še podrejeno naj v tem obsegu vrne zadevo drugostopenjskemu organu v ponoven postopek. V tožbi navaja, da se zoper 2. točko izreka inšpekcijske odločbe ni pritožila, ker je štela, da je prvostopenjski organ celoten objekt A označil za nelegalno gradnjo, kot izhaja iz 1. točke izreka. Drugostopenjskemu organu očita, da je v pritožbenem postopku odločil o pravici, ne da bi ji dal možnost izjave v postopku. Očita mu tudi, da je inšpekcijsko odločbo spremenil na način, da se objekt A kot celota šteje za rekonstruiran objekt, s čimer je omogočeno izvajanje dejavnosti v njem, kar vpliva na tožničine obveznosti do občanov. Sodišču predlaga, naj samo odloči o stvari, ker meni, da prvostopenjska odločba daje zadostno podlago o tem, da gre za novogradnjo objekta A. 4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

5. Prizadeta stranka v odgovoru sodišču predlaga, naj tožbo zavrže oziroma podrejeno zavrne. Trdi, da odločitev drugostopenjskega organa ni posegla v tožničin pravni položaj in da je glede na tožbo, ki jo je sama vložila zoper prvostopenjsko odločbo, podana litispendenca. Tožbi nasprotuje tudi vsebinsko.

**Dokazni sklep**

6. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo izvedlo dokaze z vpogledom v vse listine v upravnem spisu zadeve in v naslednje listine sodnega spisa: odločbo MOP z dne 24. 11. 2020 na A2, odločbo IRSOP z dne 25. 9. 2020 na A3, odločbo MOP z dne 5. 5. 2020 na A4, odločbo MOP z dne 3. 9. 2019 na A5, sodbi I U 2068/2018 na A7 in I U 522/2018 na A8, sklep MOP z dne 6. 11. 2020 na C1 in sklepe, sprejete na 5. izredni seji občinskega sveta Občine Vrhnika z dne 30. 5. 2017 na C2. Vpogledalo je tudi v sodni spis I U 1867/2020. Izvedbo ostalih predlaganih dokazov, to je vpogled v ostale listine v sodnem spisu ter dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika A. A. ter prič F. F., C. C., D. D. in dr. E. E. ter postavitev izvedenca gradbene stroke, je zavrnilo, ker niso relevantni za odločitev v tej zadevi.

**K I. točki izreka**

7. Tožba ni dovoljena.

8. Predmet tega upravnega spora je odločitev inšpekcijskega ukrepa, izrečenega prizadeti stranki. V 1. točki izreka prvostopenjske delne odločbe je bila prizadeti stranki naložena ustavitev gradnje objekta A reciklažnega skladiščno predelovalnega poslovnega centra B. v 2. točki izreka pa ji je bila naložena odstranitev nelegalnih delov navedenega objekta, ki so tam konkretno opredeljeni, opredeljeni pa so tudi deli objekta, ki se ohranijo. Z drugostopenjsko odločbo je pritožbeni organ spremenil 1. točko izreka prvostopenjske delne odločbe tako, da se tudi ustavitev gradnje objekta A nanaša le na nelegalne dele objekta, kot so opredeljeni v 2. točki izreka prvostopenjske delne odločbe.

9. Tožnica s tožbo izpodbija 1. točko izreka drugostopenjske odločbe, s katero je bila spremenjena 1. točke izreka prvostopenjske delne odločbe drugostopenjskega organa, ter 2. točko izreka prvostopenjske delne odločbe. Tožnica s svojo tožbo v bistvu uveljavlja, da je celoten objekt A nelegalna gradnja.

10. Tožbo zoper navedeno inšpekcijsko delno odločbo je vložila tudi prizadeta stranka. Upravni spor po njeni tožbi je tekel pod opr. št. I U 1867/2020. V navedenem upravnem sporu je bila 16. 6. 2022 izdana sodba, s katero je sodišče v celoti odpravilo navedeno prvostopenjsko delno odločbo in drugostopenjsko odločbo ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Ker po prvem odstavku 73. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pritožba zoper to sodbo ni dovoljena, je odločitev Upravnega sodišča s tem datumom tudi pravnomočna, kar pomeni, da so skupaj z odpravo navedenih odločb prvostopenjskega in drugostopenjskega organa odpravljene tudi njune pravne posledice (prvi odstavek 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), po tretjem odstavku 64. člena ZUS-1 pa je bila zadeva vrnjena v stanje, v katerem je bila, preden je bila odpravljena odločba izdana.

11. Inšpekcijski postopek je tako vrnjen v stanje, ko o nelegalnosti objekta A še (sploh) ni bilo odločeno. Tožnica zato s tožbo, s katero uveljavlja odpravo odločitve, ki je že odpravljena, zadeva pa vrnjena v ponoven postopek, v tem upravnem sporu očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.

12. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (t. i. procesne predpostavke), predpisani v prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Eden izmed teh pogojev je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Na obstoj procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena).

13. Ker je bila izpodbijana odločitev v inšpekcijskem postopku, kot je bilo pojasnjeno, že v drugem upravnem sporu odpravljena in zato za tožnico nima nikakršnih pravnih posledic, torej ne posega v njeno pravno korist, je sodišče v skladu z navedenimi zakonskimi določbami njeno tožbo že iz tega zavrglo, ne da bi presojalo, ali so podane druge ovire za vsebinsko obravnavo tožbe, ki jih uveljavlja prizadeta stranka, niti da bi tožbo vsebinsko presojalo.

**K II. točki izreka**

14. Odločitev o stroških postopka, ki jih priglaša tožnica, temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. 15. Ta odločitev vključuje tudi zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov postopka prizadeti stranki. Ker ZUS-1 nima posebnih določb glede vprašanja povrnitve stroškov prizadetih strank, je glede tega treba na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporabiti Zakon o pravdnem postopku (ZPP), zlasti 154. in 155. člen. Prizadeta stranka je v postopku uveljavljala, naj sodišče tožbo zavrže oziroma podrejeno zavrne, kar pomeni, da je s svojim zahtevkom uspela. Ker pa je sodišče tožbo zavrglo iz drugih razlogov, kot jih je uveljavljala prizadeta stranka, ta s svojimi navedbami ni z ničemer prispevala k rešitvi zadeve. Zato je ocenilo, da priglašeni stroški niso bili potrebni.