Jedro

Sodišče prve stopnje s tem, ko je svojo odločitev oprlo na nezatrjevano odločilno dejstvo, ni ravnalo skladno določbi 285. člena ZPP, po kateri izhaja obveznost sodišča, da strankam omogoči spoznanje, katera dejstva so sploh pravno-relevantna v sporu, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo kot neutemeljenega zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 420,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.2.2012 do plačila, ter ji povrniti pravdne stroške.

2. Zoper sodbo se je v roku pritožila tožeča stranka iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko je ugotavljalo dejansko stanje brez s strani pravdnih strank zatrjevane podlage. Tožena stranka namreč ni trdila, da so bile zatrjevane napake tožnici ali njenemu pooblaščencu znane, prav tako tega ni ugotoviti iz izvedenih dokazov. Poleg tega, da tožena stranka ni grajala napake v roku, te napake tudi ni opisala, niti ni povabilo tožnice na ogled. Dogovora o vrnitvi ročnega nogometa med strankami ni bilo, s tem, ko je toženka dostavila sporni ročni nogomet v lokal X in tožnici poslala izvod kupoprodajne pogodbe z dne 23.1.2012 s prepisom „zavrnjen zaradi napak“ in „ročni nogomet se nahaja v X“, ni mogla pravno veljavno odstopiti od pogodbe. Citirano besedilo namreč ne pomeni odstopa od pogodbe, kakor tudi ne pomeni vabila k ogledu stvari. Sodišče je v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo. Ker tožena stranka ni zatrjevala, da je tožeča stranka ob sklepanju kupoprodajne pogodbe vedela za napako, ali da je tožeča stranka toženi govorila, da stvar nima nobenih napak, za ta neprerekana dejstva tožeči stranki ni bilo potrebno predlagati dokazov v smeri prerekanja teh trditev. Tudi, če bi napaka dejansko obstajala, je tožena stranka kot kupec izgubila pravico odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari, če stvari ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejela. Tožena stranka stvari tožeči stranki ni vrnila, ker se za vrnitev ne more šteti njena izročitev v X, katerega tožnica sploh ne pozna.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe in potrjuje pravilnost ugotovitev in odločitve sodišča prve stopnje. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravilno opozarja pritožba, da med postopkom v tej pravdi pred sodiščem prve stopnje ni bilo zatrjevanega dejstva, da je bila zatrjevana napaka na obravnavanem ročnem nogometu tožnici kot prodajalki znana ali ji ni mogla ostati neznana, a sodišče to nezatrjevano dejstvo kljub temu ugotovi in nanj veže svojo odločitev, ko zavrne tožbeni zahtevek, ker je skladno določbi 465. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) štelo toženkino vrnitev kupoprodajne pogodbe z dne 23.1.2012, z dostavkom o zavrnitvi zaradi napak in kje se ročni nogomet nahaja, tožnici dne 2.2.2012 za pravočasno grajanje napake. S takim postopanjem ni ravnalo skladno določbi 285. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po kateri izhaja obveznost sodišča, da strankam omogoči spoznanje, katera dejstva so sploh pravno-relevantna v sporu (tako tudi Ustavno sodišče v odločbi št. Up 312/03-16 z dne 15.9.2005), s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (zaradi nezakonitega postopanja sodišča stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem), katero smiselno uveljavlja tudi pritožba.

6. Pritožbeno sodišče je v posledici zgoraj pojasnjene absolutno bistvene kršitve določb postopka, ne da bi se poprej opredeljevalo še o preostalih pritožbenih navedbah, pritožbi ugodilo, z njo izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP). Četudi se namreč dejstvo o vedenju tožnice za napako odmisli, se na podlagi po sodišču prve stopnje preostalih ugotovljenih dejstev ne more odločiti o zahtevku, ker je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Tožena stranka je namreč v svoji vlogi z dne 21.12.2012 v I. točki na drugi strani (v spisu list. št. 8) navajala, da je z napako takoj seznanila H. O., ta pa naprej po telefonu tožnico. To bi moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju še raziskati, saj je to lahko pravno pomembno dejstvo za ugotovitev grajanja oziroma pravočasnega grajanja napake, od česar je odvisna tudi odločitev o tožbenem zahtevku.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo, da bo sodišče prve stopnje lahko o njih odločilo glede na končni uspeh strank v pravdi (tretji odstavek 165. člena ZPP).