Jedro

Dopolnilna sodba ali sklep se lahko izda le na predlog, ki ga lahko stranka poda v 15-tih dneh od prejema sodbe. Ker v spisu predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških ni, in ga tožeča stranka tudi po pozivu ni vložila v spis, je odločitev sodišča prve stopnje, da izda izpodbijani sklep o stroških postopka, materialnopravno zmotna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 199,20 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15-tih dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo v plačilo 6.882,72 EUR stroškov tega pravdnega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je sodišče kršilo materialna in procesna določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ker ni odločilo o vseh zahtevkih, bi moralo izdati dopolnilno sodbo, predlog za dopolnitev sodbe pa so tožnice podale prepozno. Zmotno je dejansko stanje ugotovljeno, ker tožnice pravdnih stroškov niso priglasile oziroma so to storile prepozno, ko je bil postopek že zaključen. Iz previdnosti graja tudi višino.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi ugotovitev, da je o tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno, sodišče pa pomotoma ni odmerilo pravdnih stroškov. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je sodišče prve stopnje s sodbo P 3461/2008-II z dne 6.9.2012 ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 28.922,01 EUR, v presežku, to je za znesek 8.668,88 EUR pa tožbeni zahtevek zavrnilo; o stroških postopka ni odločilo. Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo v obsodilnem delu, razveljavilo pa jo je v zavrnilnem delu in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o stroških postopka pa pridržalo za končno odločbo. Prvostopenjsko sodišče je ponovno odločilo s sodbo P 431/2014-II z dne 31.3.2014, dosodilo je, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati še 8.668,88 EUR s pripadki; o stroških postopka ni odločilo. Sodba je bila pooblaščencu tožeče stranke vročena 3. aprila 2014 (povratnica, pripeta k list. št. 268 spisa). Dne 14.12.2015 je sodišče prejelo urgenco tožeče stranke, naj čim prej odloči o dne 11.4.2014 vloženem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka. Nobene vloge tožeče stranke z dne 11.4.2014 v spisu ni. Sodišče prve stopnje je pooblaščenca tožeče stranke z dopisom z dne 23.12.2015 seznanilo, da nima zavedenega predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških, in ga pozvalo naj pošlje drugopis vloge. Tožeča stranka na dopis ni odgovorila. Kljub temu je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep.

6. Pritožba pravilno opozarja, da se lahko skladno z 325. členom ZPP dopolnilna sodba ali sklep izda le na predlog, ki ga lahko stranka poda v 15-tih dneh od prejema sodbe. Ker v spisu predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških ni, in ga tožeča stranka tudi po pozivu ni vložila v spis, je odločitev sodišča prve stopnje, da izda izpodbijani sklep o stroških postopka, materialnopravno zmotna. Zato je moralo višje sodišče ugoditi pritožbi in sklep o priznanju stroškov razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 5. točko 358. člena ZPP).

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji mora tožeča stranka skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP povrniti potrebne (155. člen ZPP) stroške tega pritožbenega postopka. Višje sodišče je stroške odmerilo na podlagi stroškovnika na koncu pritožbe. Priznalo je vse priglašene stroške odvetniških storitev, saj so priglašeni skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT), in 126,00 EUR sodne takse po tar. št. 3009 Zakona o sodnih taksah. Skladno s 313. členom ZPP je določilo 15 dnevni paricijski rok. Zamudnih obresti ni dosodilo, saj mora odločati v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP), tožeča stranka pa plačila zamudnih obresti ni zahtevala.