Jedro

Vračilo zakupnine ni upravna zadeva, o kateri bi se odločalo v upravnem postopku. Tožnikova zahteva za vračilo plačane zakupnine je bila zato v skladu s 1. točko 1. odstavka 129. člena ZUP pravilno zavržena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 6.10.2000, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep Upravne enote Domžale z dne 25.8.2000. Z njim je prvostopni upravni organ na podlagi 1. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgel tožnikovo zahtevo za vračilo plačane zakupnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ker zadeva, na katero se zahteva nanaša, ni upravna stvar.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi soglaša z odločitvijo tožene stranke. Iz listin v spisu nedvomno izhaja, da tožnik zahteva vrnitev plačane zakupnine za zemljišče z zakonitimi zamudnimi obrestmi in da pri tem ne gre za upravno stvar, o kateri bi se odločalo v upravnem postopku. V zadevi gre za premoženjskopravno razmerje, oziroma z vidika kmetijske zemljiške skupnosti, ki naj bi dala zemljišče v zakup, za akt poslovanja ter, da se upravičenja iz tega naslova v primeru spora uveljavljajo v postopku pred rednim sodiščem. Sicer pa iz upravnih spisov še sledi, da je tožnik v zvezi z zahtevano zakupnino že vložil tudi odškodninsko tožbo pri sodišču splošne pristojnosti.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga tožnik pritožbo. Navaja, da je v odločbi ministrstva navedeno, da lahko zoper odločbo ministrstva vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče pa v sodbi navaja, da v tej zadevi ne gre za upravno stvar. Meni, da gre za krajo zakupnine, ki pa jo vsi po vrsti podpirajo oziroma legalizirajo. Sodišče mu tudi ni posredovalo dopisa tožene stranke z dne 28.1.2004, prav tako tudi ne odgovora tožene stranke na tožbo z dne 9.2.2004. Sodišče prve stopnje bi tudi moralo razpisati glavno obravnavo. Smiselno predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. točke 1. odstavka 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva.

Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožnik pri prvostopnem upravnem organu vložil zahtevo za vračilo zakupnine za zemljišče, ki jo je kmetijska zemljiška skupnost Občine DDomžale prejela od zakupojemalca v obdobju od leta 1982 do 1994. V postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da v tem primeru ne gre za upravno zadevo, o kateri bi se odločalo v upravnem postopku. Gre za premoženjskopravni zahtevek, odločanje o takem zahtevku pa je v pristojnosti sodišča splošne pristojnosti. Tožnikova zahteva za vračilo plačane zakupnine je bila zato v skladu s citirano določbo 1. točke 1. odstavka 129. člena ZUP pravilno zavržena.

Ker je bila predmet njegove presoje procesna odločitev, prvostopno sodišče ni kršilo določb postopka v upravnem sporu, ker tožniku ni posredovalo odgovora tožene stranke na tožbo. Sicer pa se je tožena stranka v odgovoru na tožbo le sklicevala na razloge, ki jih je navedla že v svoji odločbi. Tudi ne gre za kršitev določb postopka, ker sodišče tožniku ni posredovalo dopisa tožene stranke z dne 28.1.2004, saj gre pri navedenem dopisu le za poziv prvostopnemu upravnemu organu za predložitev upravnih spisov.

Kot že navedeno, je bila predmet presoje sodišča prve stopnje procesna odločitev (da v tem primeru ne gre za upravno zadevo). Pri taki odločitvi pa sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (2. odstavek 50. člena ZUS). Sicer pa tožnik v tožbi glavne obravnave niti ni zahteval. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.